Odločitev okrajnega sodišča, ki je med drugim ugotovilo, da je sporna parcela med Plečnikovim stadionom in Koroško ulico del pripadajočih zemljišč stanovanjske soseske Fondovi bloki, je pravnomočna, je sporočila predstavnica stanovalcev Fondovih blokov Karmen Stariha. »Etažni lastniki smo tudi formalnopravno postali lastniki skupnih zemljišč v naselju,« je dejala Starihova in dodala, da bodo »investitorja pozvali, da s parcele odstrani ograjo«.

Projektna družba Bežigrajski športni park (BŠP), ki so jo novembra 2007 ustanovili družba GSA (zdaj Elektronček) poslovneža Jožeta Pečečnika, Mestna občina Ljubljana in Olimpijski komite Slovenije, se zoper odločitev višjega sodišča ne more pritožiti. Lahko vloži le predlog za revizijo na vrhovno sodišče, pravi Starihova.

Vse tri družbenike smo zaprosili za komentar odločitve višjega sodišča, in kako bo ta vplivala na istoimenski projekt Bežigrajski športni park (BŠP). Odgovore vseh treh še čakamo. Župan Zoran Janković naj bi najnovejši zaplet pri projektu Bežigrajski športni park komentiral na današnji tiskovni konferenci, Pečečnik pa je za 24ur.com dejal, da sodbe še ni prejel in je zato še ne more komentirati. Na višjem sodišču smo zaprosili za kopijo te prelomne odločitve, da bi se seznanili z utemeljitvijo, vendar dokumenta še nismo prejeli.

Fondovci so nadvse veseli te odločitve, je dejala Starihova in pojasnila, da sklep višjega sodišča zanje pomeni »pravilnost skoraj 15-letnih prizadevanj za ohranitev naše lastnine in kakovosti bivanja v naselju. Pričakujemo, da to pomeni konec projekta Bežigrajski športni park in za nas razbremenitev vseh pritiskov, ki smo jih bili deležni v vsem času, ko smo se zavzemali za svoje legitimne pravice.« Stanovalci Fondovih blokov so postopek za določitev pripadajočih zemljišč sprožili že leta 2009, okrajno sodišče pa je ta nepravdni postopek na prvi stopnji zaključilo šele januarja lani, v korist Fondovih blokov.

Občinski delež v podjetju se bo z izgubo zemljišča zmanjšal

Del postopka določitve pripadajočega zemljišča je bila tudi okoli 8900 kvadratnih metrov velika parcela med Plečnikovim stadionom in Koroško ulico. Ker je bila v zemljiški knjigi lastnica parcele mestna občina, je slednja trdila, da je parcela njena last, in jo brez zadržkov vložila v projektno družbo Bežigrajski športni park. Vrednost nepremičnin, ki jih je v projekt vložila občina, je ob ustanovitvi družbe BŠP znašala 5,7 milijona evrov, zaradi česar je v družbi dobila 28-odstotni lastniški delež. Z izgubo omenjene parcele se bo občinski vložek v podjetju zmanjšal in temu primerno bi se morala spremeniti razmerja moči znotraj družbe.

Na spornem zemljišču ob Koroški ulici je projekt BŠP predvideval gradnjo treh poslovnih vil in glavnino od načrtovanih 1800 parkirnih mest. V eni od vil bi prostore dobil Olimpijski komite Slovenije, ki trenutno posluje v najetih prostorih v ljubljanskem BTC. Ker, kot kaže, gradnja teh objektov ne bo mogoča, smo na olimpijskem komiteju želeli preveriti, ali bodo zaradi tega premislili o nadaljnjem sodelovanju pri projektu. Odgovor še čakamo.

Posamezni družbenik se po pogodbi o ustanovitvi družbe Bežigrajski športni park lahko odloči za izstop iz družbe, vendar mora takšno odločitev drugima družbenikoma sporočiti najmanj tri mesece pred zaključkom poslovnega leta. V tem primeru bi družba Bežigrajski športni park v določenem roku odhajajočemu družbeniku morala izplačati tržno vrednost njegovega poslovnega deleža.

Olimpijski komite je v preteklosti že nakazal omahovanje pri nadaljnjem sodelovanju, saj je nekdanji predsednik komiteja Bogdan Gabrovec po redni letni skupščini leta 2019 izjavil, da bo komite prekinil sodelovanje v BŠP, če Pečečnikov projekt do najpozneje leta 2020 ne bo pridobil gradbenega dovoljenja. Gabrovec je pozneje obrnil ploščo, saj je aprila 2021 dejal, da »OKS ostaja partner, prepričan v uspeh, saj se tekme dobivajo na koncu, tudi v zadnjih minutah in sekundah«.

Kaj preostane družbenikom BŠP?

Velja spomniti, da je bila pridobitev gradbenega dovoljenja negotova že pred to zadnjo odločitvijo višjega sodišča, saj je zavod za varstvo kulturne dediščine vztrajal pri negativnem kulturnovarstvenem mnenju. Projekt BŠP naj ne bi bil skladen z odlokom o varstvu Plečnikovih del. Sprememba lastništva sporne parcele ob Koroški ulici bo zagotovo dodatna ovira za izdajo gradbenega dovoljenja, saj je pričakovati, da etažni lastniki Fondovih blokov zemljišča investitorjem ne bodo pripravljeni prodati. Družbeniki BŠP bodo morali sedaj temeljito premisliti, ali je smiselno vztrajati pri projektu. Če bodo ocenili, da je kljub izgubi parcele gradnja še vedno ekonomsko upravičena, lahko spremenijo projekt in poskusijo pridobiti gradbeno dovoljenje za novega, manjšega.

Družbena pogodba med Elektrončkom, OKS in ljubljansko občino je sicer veljavna do leta 2027. Če družba do takrat ne bo pridobila gradbenega dovoljenja in družbeniki ne bodo podaljšali trajanja pogodbe, bo po pogodbi družba prenehala poslovati. Družbeniki lahko na skupščini sprejmejo sklep o likvidaciji družbe Bežigrajski športni park. V tem primeru bi vsak dobil nazaj svoj stvarni vložek, to je nepremičnine. Morebitne stroške z ustanovitvijo in delovanjem družbe pa bi nosil Elektronček.

»Pričakujemo, da bo odločitev višjega sodišča pozitivno vplivala na reševanje Plečnikovega stadiona na način, ki bo omogočal, da se ga čim prej, kot to zahtevajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine, obnovi v izvirni, Plečnikovi obliki in z ustreznimi namembnostmi vrne v javno uporabo,« je še dejala Starihova. Obnovi v izvirni obliki so naklonjeni tudi na ministrstvu za kulturo, kjer se je bivši minister Vasko Simoniti s Pečečnikom že pogajal o odkupu stadiona. Do dogovora sicer ni prišlo, na ministrstvu pa se sedaj bolj nagibajo k ideji, da bi stadion odkupila občina, država pa bi pomagala »zagotoviti finančno pomoč pri prenovi Plečnikove dediščine v skladu s konservatorskim načrtom«, so nedavno povedali na ministrstvu, ki je naročilo novelacijo konservatorskega načrta za Plečnikov stadion. To odločitev so utemeljili z željo pridobiti strokovne podatke, »na podlagi katerih bo mogoča relevantna razprava vseh o možnih scenarijih prenove in oživitve stadiona na način, da se Plečnikova dediščina primerno ohrani za sodobne potrebe skupnosti«.