Jaka Prijatelj s Trubarjevo ulico živi že dolgo, saj ima na njej že od leta 1989 starinarnico Carniola Antiqua. Dogajanje na tej ljubljanski ulici, njene stalnice in preobrazbe, tako spremlja že več kot 30 let, medtem ko jo tudi skoraj 20 let sistematično dokumentira skozi fotografski objektiv. To je sicer počel že prej, ko je v rokah še držal analogni aparat, vendar v manjšem obsegu, digitalna tehnologija pa mu je omogočila neomejeno ustvarjanje fotografij. Izhodiščni izbor fotografij za knjigo so prepustili umetni inteligenci, kar so nato ustvarjalci knjige še nekoliko dodelali, pri zaporedju pa ohranili princip barvne skale, ki ga je določil računalniški algoritem, in se niso odločili za kronološko zaporedje nastalih uličnih motivov.
V Prijateljevi knjigi se je tako mogoče sprehoditi med različnimi protagonisti, motivi in leti Trubarjeve. Ta je bila nekoč, še pred časom, ujetim na knjižnih straneh, primestna in obrtniška ulica, do danes pa je kljub ljubljanskemu turboturizmu, ki jo v zadnjih letih ne več zgolj obkroža, temveč nanjo tudi že vdira, uspela ohraniti svoj šarm. To je v sodobnosti najbolj multikulturna in hkrati lokalna ulica v središču Ljubljane, kjer je na krožnikih, v trgovinah in ob srečevanjih mogoče spoznavati različne dele sveta in zgodbe ljudi. Prav tako na njej še vedno deluje nekaj obrtnikov, prebivalci imajo tudi svoje stalne postojanke. Ena od teh je bar Reformator, za katerega je Dnevnikov novinar Borut Mehle v uvodu h knjigi Ulica: ljubljanska Trubarjeva skozi objektiv zapisal, da »premore najboljše sedeže za najboljše vsakodnevne ulične predstave«, poleg tega pa še, da »je Trubarjeva ulica tista, ki ji pripadaš, in ulica, od katere lahko postaneš odvisen«. Pod besedilo v knjigi se je podpisala tudi Luna J. Šribar, ki je zapis prepletla z odlomki iz svojega romana Starinarnica, ki se dogaja na Trubarjevi ulici. Iz romana Balkonci Esada Babačića je prav tako objavljen odlomek, ki se odvija na tej ljubljanski ulici. In ko smo pri knjigah, povezanih s Trubarjevo, naj še omenimo, da je pred leti izšla istoimenska knjiga, ki v besedi, fotografiji, skici in grafičnem kolažu predstavlja ljudi in vzdušje tega mestnega prostora.
Prehodna, družabna
in uporniška
»Trubarjeva se sama po sebi ni dosti spremenila, spremenila se je njena vsebina. Hiše so iste, mogoče je le kakšna več ali manj. Sedaj, ko so Rog prenovili in podrli ograjo, je tam videti čisto drugače in tudi spremenjena namembnost bo vplivala na prostor. Toda preobrazbe se ves čas dogajajo in ne glede na to je Trubarjeva uspela ohraniti dušo, kar za kakšne druge ulice v Ljubljani, ki so postale turistično-potrošniške, ne velja,« pravi dolgoletni protagonist, opazovalec in dokumentarist Trubarjeve Jaka Prijatelj. Poleg stalnic, med katerimi je nekaj lokalov, starinarnica, popravljalnica dežnikov in fotostudio, živo in pisano podobo Trubarjeve ustvarjajo tudi številni grafiti. Te pišejo in rišejo različni avtorji, brišejo pa jih mestne oblasti in posamezniki, a vedno znova nastajajo novi. Poleg tega je Trubarjeva tudi prehodna, uporniška, študentska, družabna, trgovska, knjigarniška, ustvarjalna in zbirateljska ulica, kjer se prepletajo različni življenjski slogi in družbene skupine. A kljub temu, kot poudarja Jaka Prijatelj, da je njena dragocenost ravno v njeni lokalnosti sredi turističnega centra, ta počasi izginja. O tem zgovorno priča denimo prodajalna s spominki, ki je svoje mesto dobila tudi na tej za ljubljanski turistični naval dolgo časa bolj ali manj imuni ulici, predvsem pa vse več airbnbjev, ki so izrinili najemnike stanovanj. »Na Trubarjevi je vse več turistov in turistične ponudbe, čeprav se ne damo in ulica še ima svoj duh,« poudarja Prijatelj. Njen šarm po sogovornikovih besedah ohranjajo predvsem dnevni migranti. »Pravih domačinov, ki tu živijo, skoraj ni več. Spalnice so prevzeli turisti, ohranilo se je dnevno življenje lokalcev. Trubarjeva ponoči spi, ko pa zjutraj trgovci, gostilničarji in drugi odpremo rolete, se na ulici začne lajf. Ljudje pridejo sem delat, v trgovine ali se družit, tej sceni je uspelo na neki način preživeti. Ljudje se dobivajo po službi, prijateljujejo, žurirajo in ustvarjajo dogodke … Ali pa gredo mimo po opravkih.« In marsikaj, kar je bilo in je še vedno del Trubarjeve ali se je na njej v zadnjih skoraj dveh desetletjih zgodilo in dogajalo, v svoji knjigi prikazuje Jaka Prijatelj.
