»Smo edina poslovalnica trgovinske verige Conad v Italiji, ki ji redno zmanjkuje zalog pralnega praška. Čisto vsega namreč pokupijo kupci iz Slovenije. Stranke iz Italije stavijo na pralni gel ali kapsule, vse drugo gre čez mejo. Da ne govorimo, ko je prašek v akciji in ljudje dobesedno tekmujejo zanj,« je razložila Tatjana Čač, namestnica direktorja pri podjetju Nova, d. o. o., Conad na Opčinah, v katerega poslovalnici je dobra polovica strank iz Slovenije. Največkrat gre za kupce tik izza meje, ki v Italiji kupujejo »kafe za kafetjero«, testenine, nutello in oljčno olje. Vse več pa je tudi Ljubljančanov, ki nakupovalne vozičke napolnijo le z najboljšim, kar trgovina ponuja. V Slovenijo med drugim vsak teden kupci odnesejo do sto kilogramov mortadele.

Prejšnji petek, tik pred prazniki, pa kupci niso bili le iz Slovenije. V zraku je bilo čutiti velikonočno mrzlico, ljudje so hiteli po zadnjih nakupih pred prazniki, nakupovalni vozički so se šibili pod težo čokoladnih jajc, pašte, narezka in drugih dobrot. Kupca s Hrvaškega sta razložila, da so bili na izletu v Benetkah, nazaj grede pa so se ustavili še v trgovini na Opčinah. »Parmezan je tu trikrat cenejši, tudi olivno olje je veliko ugodnejše,« sta povedala. Z izleta v Trstu sta se vračali tudi gospe iz Kranja, ki sta za trgovino na italijanski strani meje slišali od znancev in prijateljev. »Prvič sva tukaj. Sicer je ta trgovina v Sloveniji zelo znana. Vsi govorijo o njej.« Manjkalo pa ni niti kupcev iz obmejnega pasu. »Pralni prašek stane manj. Več je tudi izbire v delikatesi, kakovost pa je nedvomno boljša,« je poudarila Ana, ki se iz Sežane redno vozi po nakupih na Opčine.

»Več kot polovica mojih strank je iz Slovenije,« je bila med rezanjem mortadele za delikatesnim pultom jasna gospa Vesna, ki opaža, da Slovenci najraje kupijo to, kar doma težje dobijo. Bufale, mocarele, različni tipi oliv, italijanska mortadela, guanciale in pršut so najbolj zaželeni izdelki. Da vse več kupcev stavi na kakovost izdelkov prej kot na njihovo ceno, pa nam je potrdil Peter iz okolice Postojne, ki je ravnokar naročal bakalar za ribjo večerjo na veliki petek: »Sem prihajam že od otroštva, ko smo iz Jugoslavije prihajali kupovat mortadelo. Pri nas si dobil samo centimeter debele šnite, ki so bile zanič, tukaj so jo rezali na tanko, kot list papirja, kot se spodobi.« Kot je razložil, so bile v Sloveniji cene do nedavnega ugodnejše, trend se danes obrača: »Skuše v Postojni najdem za enajst evrov na kilo, tukaj stanejo sedem, pa še očistijo mi jih.« Pohvalil pa je tudi organizacijo dela: vrsto za delikatesnim pultom v Italiji namreč urejajo listki s številkami, med čakanjem lahko kupec poišče druge izdelke.

Radenska je cenejša

Da so cene na italijanski strani meje ugodnejše, smo se prepričali že ob bežnem pogledu na cenike. To pa ne velja le za italijanske, temveč tudi za slovenske izdelke. Če plastenka radenske v Sloveniji v povprečju stane 99 centov, si jo kupci v Conadu lahko zagotovijo za trideset centov manj. Podobno velja za pivo znamk Laško in Union, ki v Conadu stanejo od 99 centov do evra in deset centov. V Sloveniji pločevinka v povprečju stane nekaj manj kot evro in dvajset centov. Povedna je tudi cena mortadele, ki je v enemu od ljubljanskih Mercatorjev znašala skoraj dvajset evrov za kilogram, kar je za tak izdelek za italijanske pojme neverjetno visoka cena: v Conadu je namreč stala kar sedem evrov manj. Testenine znamke Barilla v Italiji veljajo za najmanj kakovostne, stanejo pa okoli 0,8 evra. V Sloveniji je njihova cena skoraj dvakrat višja: do 1,49 evra za pol kilograma špagetov. Draga je v Mercatorju tudi tuna znamke Rio mare. Štiri škatlice stanejo 7,6 evra, v Italiji je cena trideset odstotkov nižja.

»Cene se spreminjajo na dnevni ravni, najbolj nihajo cene sveže hrane. Določa jih podjetje Conad, katerega podružnica smo,« je bila jasna Tatjana Čač. To je v lasti zadruge Društvena prodajalna na Opčinah. Kot je dejala, pri Conadu, kjer malodane vsi zaposleni govorijo slovensko, vsak teden kupijo meter in pol dolgo ter sto kilogramov težko mortadelo in skoraj v celoti jo pokupijo stranke iz Slovenije. Mortadela namreč v Italiji velja za drugorazredno delikateso. »Vse več je tudi Ljubljančanov, ki za en nakup zapravijo do 400 evrov. Na njihovem nakupovalnem seznamu ni cenenih izdelkov, najdemo pa šampanjce, viskije, najbolj prefinjene delikatesne izdelke in buteljčna vina.«