Celje. V Celju so v tem tednu začeli prenovo stare grofije, med katero bodo uredili tudi prostor za prikaz najdbe izjemnega pomena – antične vile s freskami, ki je ena od najdb, na katere so slovenski arheologi naleteli med obnovo Muzejskega trga med letoma 2016 in 2018. Ob tem se nadaljuje prenova starega gradu, uredili pa bodo tudi grajske poti, ki bodo dale nov lesk trem celjskim zvezdam in mestu, ki je dedič osupljive zgodovine slovenskega in evropskega prostora. Projekti bodo obogatili kulturno in turistično ponudbo mesta ter hkrati poskrbeli za ohranitev bogate zgodovinske in umetniške zapuščine.

Spomnimo, da so ob prenovi Muzejskega trga našli tudi ostanke srednjeveškega upravno-gospodarskega poslopja Celjskih, dele petih rimskih hiš, del manjših term, ki so delovale v obdobju med 3. in 5. stoletjem, in del rimske ulice, ki je potekala v smeri sever-jug, pod njo pa je bil tudi odlično ohranjen kanalizacijski kanal. Na Muzejskem trgu se nahaja tudi najlepša poznorenesančna stavba, v kateri domuje Pokrajinski muzej in je bila zgrajena med letoma 1580 in 1603 ob južnem delu mestnega obzidja, na mestu, kjer so nekoč stala upravna in gospodarska poslopja celjskega spodnjega gradu. V 30. letih dvajsetega stoletja so med obnovitvenimi deli odkrili znameniti Celjski strop, umetniško delo, ki je pomembno ne le za Celje, temveč tudi za širši evropski prostor. Za stavbo se nahaja urejen arheološki park in lapidarij na prostem z razstavljenimi najdbami rimske Celeie. Ob prenovitvenih delih na Muzejskem trgu pa so leta 2018 odkrili še eno arheološko najdbo izjemnega pomena – antično vilo s freskami, ki so v Evropi velika redkost. Prav ta najdba pa bo v prihodnje še poudarila pomen Celja v širšem kontekstu evropske kulturne dediščine.

Celovita obnova bo stala
1,5 milijona evrov

Gre za eno pomembnejših arheoloških odkritij na slovenskih tleh. Primerov monumentalnega slikarstva rimskega cesarstva se je namreč v Evropi ohranilo izredno malo, zato je ta najdba, ki jo, med drugim, postavljajo ob bok rimskim Pompejem, pomembna dopolnitev k poznavanju rimske slikarske dediščine. Ministrstvo za kulturo je že pred štirimi leti zagotovilo denar za konserviranje in restavriranje dragocenih fresk in zidov. Gre za živobarvne poslikave ene od najdenih rimskih mestnih vil, ki datirajo v prvo stoletje, točneje v zadnji dve desetletji prvega stoletja, kar pomeni, da so jih mojstri neznane celjske delavnice naslikali kmalu po izbruhu Vezuva, ki je s pepelom pod seboj pokril, s tem pa za poznejše čase ohranil poslikave Pompejev, Herkulaneja in Stabij. Mestna občina Celje je letos zagotovila denar za obnovo stare grofije in tudi ureditev prostora za prikaz te najdbe. Dela bo izvedlo celjsko podjetje Remont, vrednost celovite obnove, ki vključuje gradnjo zunanjega dvigala in strojnice za klimatizacijo razstavnih prostorov, finalizacijo podzemnega objekta za zaščito arheoloških ostalin, osvetlitev arkadnih hodnikov in obnovo fasade, pa bo stala približno poldrugi milijon evrov. »Letos bomo vgradili dvigalo in zagotovili univerzalno dostopnost objekta ter izvedli dela strojnice za prezračevanje objekta. Večina ostalih del, kot so ureditev fasade, vzpostavitev novega razstavnega prostora ter klimatskih pogojev za prikaz antičnih fresk, pa je načrtovana v prihodnjem letu,« pove Alja Tihle z občine. V Celju sicer te dni nadaljujejo tudi obnovitvena dela na starem gradu, ki je ena najbolj obiskanih turističnih znamenitosti v Sloveniji. »Zaradi varnosti obiskovalcev smo se lotili obnove kamnitih fasadnih zidov romanskega palacija, gradbena dela bodo stala dobrih 374.000 evrov,« še pove Tihletova. Polovico denarja za ta projekt bo zagotovilo ministrstvo za kulturo, dela pa potekajo pod nadzorom območne enote zavoda za varstvo kulturne dediščine in bodo zaključena prihodnje leto. Sanacija kamnitih fasad je pomembna tudi zaradi načrtovane nadaljnje obnove grajskega jedra. Celjska občina pa si želi, da bi na starem gradu še dodatno okrepili turistično in kulturno ponudbo ter razvijali nove vsebine.

Obnova grajskih poti

K temu bo pripomogel tudi projekt Grajske poti, ki ga sofinancira ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport. Projekt obsega več ureditev, med katerimi so nove povezovalne poti ter tematske točke, počivališča z ustrezno opremo, razgledne ploščadi nad plezališčem, dva vhodna portala s ploščadmi ob vstopu v grad ter digitalna nadgradnja, ki vključuje vsebinske tematske točke ob obstoječi Pelikanovi poti. »S tem projektom si poleg izboljšanja turistične ponudbe želimo omogočiti tudi boljšo dostopnost in izkušnjo obiskovalcev. Projekt, ki je vreden dobrega pol milijona evrov, od tega bo dobrih 348 tisočakov zagotovilo ministrstvo, bomo predvidoma zaključili v prihodnjem letu,« pravijo na celjski občini. 

Priporočamo