Smo v koledarski pomladi. Dnevi se daljšajo, drevesa in cvetlice v mestu cvetijo, vendar pa so nas po nadpovprečno toplem zgodnjespomladanskem vremenu v marcu v zadnjem tednu presenetile nizke temperature in mrzel veter. A kot pravi meteorologinja z ARSO Tanja Cegnar, je »čar vremena v njegovi spremenljivosti. Pomlad je čas, ko se značilnosti ozračja spreminjajo iz zimskih v poletne. Nikakor ne moremo pričakovati, da bo ta tranzicija potekala enakomerno. Vsako pomlad imamo tudi močnejše prodore hladnega zraka in pogosto povzročijo škodo, saj cvetovi in brstiči sadnega drevja pomrznejo.« S segrevanjem ozračja zaradi naraščajoče ravni toplogrednih plinov, kot še pojasni meteorologinja, se daljša tudi rastna doba rastlin, ki se tako prej prebudijo, s čimer se ob prodorih hladnega zraka poveča možnost pozebe. Pogled v preteklost sicer pokaže, da so pomladanske pozebe v manjšem ali večjem obsegu dokaj pogoste.

V zadnjih letih, kot še dodaja Tanja Cegnar, smo »vajeni, da je večina mesecev nadpovprečno toplih, a kljub temu se najde tudi kakšen razmeroma hladen«. V zadnjih pomladanskih obdobjih meteorologinja izpostavlja marec leta 2013 in 2018, ki sta bila hladnejša kot običajno, medtem ko je bil v letih 2019 do 2022 marec v povprečju toplejši kot običajno. Lanski in predlanski april sta bila hladnejša kot običajno, lanski maj pa je bil nadpovprečno
topel, medtem ko je bil v letih 2019, 2020 in 2021 maj hladnejši kot običajno. Pri čemer so v mesecih, ki so v povprečju toplejši kot običajno, prav tako možni prodori hladnega zraka in slana ter pozeba.