Na zadnji seji občinskega sveta Občine Trbovlje, ki je bila konec maja, je nekdanja županja, zdaj svetnica Jasna Gabrič opozorila župana in preostale svetnike na hudo napako, ki se je primerila zaposlenim ob posredovanju plačilnih listin občanu in občinskemu svetniku Jožetu Pustoslemšku. Slednji je od občine, na podlagi dostopa do informacij javnega značaja, zahteval plačilne liste zaposlenih na občini v letu 2022 in letošnjem letu. In listine tudi dobil. A, kot je razkrila Gabričeva na občinski seji, na listinah niso prekrili davčnih številk zaposlenih, ki so osebni podatek posameznika in davčna tajnost. »Danes, v času tehnologije, ko ti lahko identiteto hitro ukradejo, je to res huda napaka, zato me zanima, ali bo za to kdo odgovarjal,« je vprašala Gabričeva. Župan Zoran Poznič je bil vidno presenečen. »Za to slišim prvič. Če se je to res zgodilo, bomo seveda ukrepali, saj je to res nedopustno,« je dejal.
Obstaja verjetnost zlorabe podatkov
Poklicali smo svetnika Pustoslemška, da bi nam povedal, čemu je podatke o plačilnih listah sploh zahteval. Neuradno smo namreč dobili namig, da je želel preveriti višino plač zaposlenih v času, ko je občino vodila Gabričeva, in zdaj, ko jo vodi Poznič. Zaposleni naj bi zdaj imeli precej višje plače. A nam je Pustoslemšek v telefonskem pogovoru dejal, da zadeve za zdaj ne želi pojasnjevati, niti komentirati, ker ima »z občino odprtih več zadev«.
Na Občini Trbovlje so nam neljubi dogodek potrdili. »V postopku dostopa do informacij javnega značaja, ki je bil po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) začet na vlogo prosilca Jožeta Pustoslemška, smo med drugimi dokumenti z odločbo poslali tudi več kot 700 strani dokumentov, na katerih je bilo zaradi narave dokumentov treba prekriti večino osebnih podatkov. Zaradi očitne pomote je na dokumentih, ki jih je v postopku po ZDIJZ prejel prosilec, ostal odkrit en osebni podatek, to je davčna številka posameznega zaposlenega. O nastalem dogodku smo sestavili zapisnik in ocenili verjetnost nadaljnje zlorabe podatkov, v skladu z usmeritvami informacijskega pooblaščenca. Obenem smo prosilca po pošti obvestili o nastalem dogodku in ga pozvali, da podatke nemudoma uniči oziroma izbriše in s tem prepreči možnost zlorabe,« pojasnjuje Maja Kovač iz kabineta župana Občine Trbovlje. Kot je še navedla, podatki, ki jih je prosilec prejel, niso bili javno objavljeni, niti posredovani preko drugih elektronskih medijev oziroma poti. »Edini prejemnik podatkov je bil prosilec, ki jih je prejel z osebno vročitvijo na podlagi zakona o splošnem upravnem postopku, po klasični pošti, na priloženem USB-ključu,« je še pojasnila Kovačeva. A glede na izjave svetnika Pustoslemška na 11. redni seji, na občini kljub temu izražajo skrb, da bi prosilec prejete podatke namerno zlorabil, čeprav se zaveda njihove zaupnosti in kljub temu da je prevzem identitete druge osebe ali izkoriščanje njenih pravic z obdelavo osebnih podatkov kaznivo dejanje. Domneva se poraja, ker je prosilec oziroma občinski svetnik posredoval navedene dokumente ali vsaj omogočil vpogled vanje tudi občinski svetnici, čeprav tega ne bi smel.
Ne smejo posegati v posamične pravne postopke
V uradu informacijske pooblaščenke so nam potrdili, da so prejeli prijavo suma nezakonitega razkritja davčnih številk zaposlenih na Občini Trbovlje. Kot je za Dnevnik pojasnila Mojca Prelesnik, je v konkretnem primeru občina davčne številke zaposlenih razkrila v okviru postopka po ZDIJZ, pri čemer je pravilnost oziroma zakonitost vodenja konkretnega upravnega postopka mogoče preverjati le v postopkih s pravnimi sredstvi, ki jih določa ZDIJZ ter subsidiarno zakon o upravnem postopku. Informacijski pooblaščenec pa sme v skladu z načelom zakonitosti ravnati samo v okviru svojih pooblastil, za katera ima neposredno podlago v zakonu. Pri tem pa ne sme posegati v posamične pravne postopke, ki jih vodijo za to pristojni državni organi, niti preverjati, ali se v konkretnih pravnih postopkih ustavnoskladno in zakonito spoštuje varstvo osebnih podatkov. »Po sklepu ustavnega sodišča bi bilo lahko to v nasprotju z načelom samostojnosti pristojnega državnega organa pri odločanju in rednim sistemom pravnih sredstev oziroma vzpostavljeno hierarhično strukturiranostjo državne oblasti (večstopenjsko odločanje) ter v nasprotju z načeli pravne države. Po teh načelih o pravicah in obveznostih odločajo pristojni organi v zakonsko vnaprej določenih postopkih, medtem ko se njihove odločitve lahko preverjajo le v vnaprej določenih postopkih s pravnimi sredstvi pred za to pristojnimi organi,« pojasnjuje Prelesnikova.
