Na javni arhitekturni natečaj za ureditev priobalnega pasu med Koprom in Izolo je prispelo deset idej, ki so na ogled na strani Zbornice za arhitekturo in prostor. Avtorji zmagovalnega elaborata Ana Tepina, Jana Kozamernik, Maja Vodlan, Saša Kolman, Zala Dimc, Mark Koritnik in Martina Tepina iz ljubljanskega studia Landstudio 015 so ocenjevalno komisijo prepričali s svojo »enovito grajeno rešitvijo, ki je na skrajnih koncih povezana z enim in drugim mestom, na način, da množični obisk ohranja na teh točkah«.
V osrednjem delu njihova ideja ustvarja umirjen prostor s predstavitvijo naravne in kulturne dediščine, posamezni ambienti na promenadi pa ustvarjajo mrežo javnih prostorov, na primer plažo, gostinski program ter razgledne točke. Komisija je posebej pohvalila načrtovano sosledje pasov, po katerem bi bila najbližje morju pešpot, ob njej zeleni pas z novim drevoredom, nato tekaška steza, kolesarska steza in obstoječ drevored pinij. »Avtorji z oblikovno izčiščenimi potezami na videz preprosto in nevsiljivo dosežejo veliko. Ustvariti jim uspe prepoznavno oblikovalsko potezo v vseh merilih,« so sporočili z izolske občine.
Jana Kozamernik iz Landstudia 015 pravi, da v idejni rešitvi stremijo k oblikovanju programskih točk ter umestitvi objektov in opreme na način, da se ohranjajo obstoječe prostorske kvalitete. »Pomembni so vsi identitetni elementi tega prostora, ki jih prepoznavamo, njihovo prisotnost pa v zasnovi promenade krepimo,« opisuje in našteva: Parenzana kot osrednja pešpot, na katero se navezujejo ureditve ob vodi (pomoli, dostopi do vode), vzporedna zaledna rekreacijska (kolesarsko-tekaška) pot in vmesni zeleni-programski pas, ki se mestoma razširi in tvori stične trge – programske točke s potrebno urbano opremo (kopalci, kolesarji, servis) ali doživljajske točke, na primer prezentacijo dediščine (ladja Rex, rimsko pristanišče Viližan).
Gostinski objekt na klifu
»Posebna pozornost je namenjena tudi vzpostavitvi parkovnega območja s plažo in novim servisno-gostinskim objektom na območju Jadranke ter krepitvi vzdolžne zelene drevoredne poteze in peš povezav tudi na višje ležeče dele nad obalo. Koncept urejanja priobalnega prostora namreč sledi ideji bolj množične uporabe na območju urbaniziranih delov, kot sta zaliv Viližan in Žusterna, ter manj intenzivne rabe pod klifom, denimo mirnejše aktivnosti, poudarek na naravi in kulturni dediščini,« razloži Kozamernikova in doda, da so skladno s tem gostinski objekt, ki je bil po programski nalogi na območju občine Koper predviden na območju Grape ob promenadi, umestili kot razgledni objekt nad klif, da bi se izognili poseganju v njegovo brežino.
Izmed desetih prispelih elaboratov je sicer komisija, ki so jo sestavljali strokovnjaki s področja arhitekture, krajinske arhitekture, gradbeništva, varovanja kulturne dediščine, varstva narave, maritimnih gradbenih konstrukcij ter investicij, izbrala šest rešitev, ki jim je podelila tri nagrade in tri priznanja. Glede vrstnega reda najboljših treh so bili člani komisije soglasni.
Kot napovedujejo v Kopru in Izoli, bo nekdanja obalna cesta povezala urbani območji Izole in Kopra, izboljšala kakovost bivalnega okolja in omogočala trajnostno mobilnost, ohranjanje narave in kulture ter varovanje okolja. Predlagane arhitekturne rešitve bodo na ogled tudi na razstavi, predvidoma marca.
