Lovske družine na območju Krajinskega parka Ljubljansko barje (KPLB) so septembra začele izlavljati nutrije. Ukrep se izvaja na podlagi odločbe ministrstva za kmetijstvo znotraj naselij s posebnimi pastmi, živolovkami. Prva poročila kažejo, da je ta metoda izlova učinkovita, so sporočili z ministrstva za naravne vire in prostor. »V javnem zavodu KPLB ocenjujejo, da se je metoda lova v kletke izkazala za učinkovito in v primerjavi s klasičnimi načini lova zelo uspešno. Uspeh odlova s pastmi se izboljšuje tudi na podlagi izkušenj, pridobljenih na terenu. Menijo, da bi glede na rezultate iz tujine s povečanjem števila pasti uspeh še izboljšali, hkrati pa bi se odlov izvajal še bolj sistematično,« so zapisali na ministrstvu. Glede na dosedanji potek je stališče ministrstva, da bi bilo smiselno s takšno metodo nadaljevati. Odločba se sicer izteče konec leta, vloga za novo pa še ni bila podana. Točno število nutrij, ki so bile ulovljene v naseljih, še ni znano. So pa iz Lovske zveze Slovenije posredovali podatek, da je bilo letos na območju celotne države odstreljenih tisoč nutrij, lani 700. Nutrije zunaj naselij se sicer lahko lovi vse leto. »Najprej moramo povedati, da so nutrije sem pripeljane zaradi zasebnega interesa ljudi, ker je zgodba propadla, so jih zasebniki spustili v naravo. Država je težavo rešila tako, da je nutrije razglasila za divjad, in zato se z njimi prostovoljno ukvarjamo lovci. V drugih državah za to storitev plačujejo milijonske zneske. Lovci nosimo odgovornost in breme za neodgovorno ravnanje drugih,« je o izlovu povedal Lado Bradač, predsednik Lovske zveze Slovenije. Ob tem je še dodal, da so nutrije invazivna vrsta, ki se nenadzorovano širi in škoduje biotskemu ravnovesju, kar pa je odgovornost države: »Invazivne vrste niso problem predsednika lovske zveze, ampak je to v skladu z evropsko direktivo problem za predsednika vlade.«

Manj nutrij v Ljubljani?

Odločba o izlovu sicer velja samo za naselja, ki so znotraj krajinskega parka. Širše območje Ljubljane torej ni vključeno v ukrep. Vsaj na prvi pogled pa se zdi, da je tudi v mestu opaziti manj nutrij kot prej. Hubert Potočnik z ljubljanske biotehniške fakultete je pojasnil: »Občutek manjše prisotnosti nutrij na delih obrežja Ljubljanice je lahko zavajajoč, kar pa ne pomeni, da ni morda res odraz dejanskega stanja in migracij oziroma disperzije nutrij na območja z manjšo gostoto ali pa preprosto na območja z boljšimi prehranskimi pogoji.« Dodal je še, da na splošno velja, da je urbano okolje, kot je Ljubljana, za nutrije praviloma prehransko bolj bogato v primerjavi z okoliškim območjem. »To še zlasti velja za hladno polovico leta oziroma za zimski čas, ko je hrane v naravi manj, urbana okolja pa predstavljajo tudi temperaturno ugodno okolje za vrsto, ki ji nizke temperature ne ustrezajo.« Na številčnost nutrij, ki so po izvoru iz Južne Amerike, pa lahko vpliva tudi padec temperature. »Zagotovo bi bil oziroma bo uspeh izlavljanja veliko večji, če bodo temperature v zimskem času za nekaj tednov izrazito pod lediščem oziroma bi zapadel globok sneg. V takšnih zimah so ponekod zabeležili izrazite padce populacije nutrij.«