Letos se bo na območju Krajinskega parka Ljubljansko barje (KPLB) na podlagi izredne odločbe ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z okoliškimi lovskimi družinami začel izvajati poskus popolne odstranitve nutrije iz naravnega okolja na območju parka. Iz KPLB so sporočili, da odločba okoliškim lovskim družinam omogoča, da se bo lov izvajal na lovnih in nelovnih površinah tako podnevi kot ponoči, s pomočjo pasti živolovk. Ministrstvo je odločbo izdalo že lanskega septembra, vendar do zdaj še niso začeli izvajati izlova, saj še vedno potekajo priprave. Gre namreč za pionirski proces, ki bo najverjetneje trajal vrsto let.

Invazivna tujerodna vrsta

Nutrije so invazivna tujerodna vrsta, največ škode povzročajo na vodnih in obvodnih ekosistemih ter ogrožajo domorodne vrste glodalcev, ptic, žab in rakov, je sporočil Janez Kastelic, direktor javnega zavoda KPLB. Po izvoru so iz Južne Amerike, na Ljubljanskem barju pa so jih prvič opazili konec osemdesetih let pri Notranjih Goricah. Zaradi izrazito negativnih vplivov na biotsko raznovrstnost je nutrija od leta 2016 uvrščena na evropski seznam invazivnih tujerodnih vrst, za katere se predlagajo najstrožji omejevalni ukrepi, tudi v obliki izlova celotne populacije na območju pojavljanja. »Glede na osnovno porazdelitev se zdi, da je nutrija še v zgodnji fazi invazije, zato se Sloveniji priporoča, naj poskuša to vrsto odstraniti, da se bo izognila precejšnjim dolgoročnim stroškom obvladovanja,« so že leta 2019 zapisali na evropski komisiji. Kastelic pojasnjuje, da nutrije povzročajo tudi gospodarsko škodo na kmetijskih površinah, saj uničujejo poljščine, prav tako prenašajo nekatere bolezni in zajedalce: »Izlov se bo izvajal na lovnih in zlasti nelovnih površinah. Gre za prvi sistemski poseg v Sloveniji za izlov nutrij. Pridobljene izkušnje bodo seveda dobrodošle za izvajanje izlova tudi na drugih območjih pojavljanja te invazivne vrste. Večina reke Ljubljanice in njenih vodotokov leži na območju KPLB.« Kastelic poudarja, da bodo na nelovnih območjih, torej v naseljih, nutrije lovili izključno s pastmi.

V Sloveniji je nutrija po zakonu o lovu že od leta 2004 vpisana kot lovna vrsta, za katero velja lovopust, kar pomeni, da se jo na lovnih območjih lahko lovi vse leto. Po odločbi bodo nutrije lahko lovili s posebnimi pastmi tudi v naseljih, potem pa naj bi bile ustreljene, vendar podrobnosti še niso jasne. Kastelic pravi, da je usmrtitev z lovskim orožjem rešitev, ki jo priročnik evropske komisije predlaga kot human način odstranitve nutrij. Uporaba strupov v Sloveniji ni dovoljena, manj je jasno, ali bi lahko bila na voljo druga kemična sredstva. V študiji, ki so jo o nutrijah in pižmovkah leta 2019 pripravili strokovnjaki z ljubljanske biotehniške fakultete, je poudarjeno, da se v Italiji nutrije navadno ustreli ali uspava z kloroformom. Avtorji študije sicer menijo, da metoda s kloroformom verjetno ne bi bila skladna s slovensko zakonodajo. Dodajajo, da bi bil nadzor številčnosti mogoč tudi z uporabo imunokontracepcije, vendar je po njihovem mnenju ta pristop neučinkovit. Natančno število nutrij je sicer nemogoče določiti, saj se populacija stalno spreminja, pogoste so migracije med območji in mladiče imajo večkrat na leto.

Zunaj območja krajinskega parka izlova ne bo

Rast števila nutrij opažajo v bližini večjih naselij, ki so za nutrije prehransko bogata območja, saj imajo tam dostop do človeških virov hrane ali pa jih ljudje načrtno hranijo, so sporočili iz KPLB. Mnogo nutrij živi tudi na obrežjih Ljubljanice v samem mestu, denimo na Špici in v Mostah. Teh v skladu z odločbo ne bodo lovili. Z oddelka za varstvo okolja Mestne občine Ljubljana so sporočili, da širše območje Ljubljane ostaja nelovno območje. Dodajajo, da je poseg v populacije divjadi na nelovni površini mogoč samo kot izreden ukrep v posebej utemeljenih primerih, kot so znanstvenoraziskovalno delo, preprečevanje resne škode ali ogrožanje zdravja ljudi in javne varnosti. Ob tem opozarjajo, da so nutrije po zakonu divjad, njihovo krmljenje v mestu pa je prekršek. Občina ne more sprejemati ukrepov za omejevanje populacije nutrij, lahko samo obvešča javnost, naj nutrij ne hrani, saj hranjenje izboljšuje pogoje za njihovo razmnoževanje. Z občine so še sporočili, da do zdaj ni bilo ugotovljeno, da bi nutrije v mestu povzročale večjo škodo.