»Kot vsako leto je komisija ocenila stranišča v kategoriji mestnih občin, drugih občin in bencinskih servisov. Letos je prevozila 4689 kilometrov, preverila stanje v 12 mestnih občinah, 39 drugih občinah in 56 bencinskih servisih ob avtocestah. Ugotavljamo, da tiste občine, ki imajo javna stranišča, zanje lepo skrbijo,« je povedala Danica Koren, koordinatorica akcije. Na včerajšnji slovesnosti v Murski Soboti so nagrado za najbolj urejeno stranišče podelili Novemu mestu, Črnomlju in bencinskemu servisu Petrol Vrtojba, ki stoji ob cesti v smeri proti Ljubljani. Brez javnega stranišča je 52 občin.
Javna stranišča v Ljubljani so po ugotovitvah društva zgledno urejena. Je pa njihovo število presenetljivo majhno, saj je v prestolnici samo 12 javnih stranišč. Dostopnost in razširjenost mreže javnih stranišč je eden od kriterijev, po katerih se vrednoti kakovost življenja v mestu, a Ljubljane ni na seznamu stotih mest z najbolj razvejeno mrežo javnih stranišč, ki ga je pripravil spletni portal Digg. Na prvem mestu je Pariz, ki ima skoraj sedem javnih stranišč na kvadratni kilometer.
Za Ljubljano smo izračunali, da ima eno javno stranišče na 22 kvadratnih kilometrov površine. Z 12 javnimi stranišči, ki jih ocenjuje društvo, je letos dosegla drugo mesto po splošni urejenosti javnih stranišč, takoj za Novim mestom, medtem ko je v preteklosti štirikrat zasedla prvo mesto. Za obiskovalca so gotovo najbolj atraktivna stranišča pri Tromostovju in Zmajskem mostu, ki jih je zasnoval Jože Plečnik, vendar zaradi spomeniške zaščite niso dostopna osebam z oviranostjo. Stranišča imajo bele ploščice, ki ustvarijo vtis, kot da obiskovalec potuje nazaj v času. V skoraj muzejskem Plečnikovem stranišču le temno modra svetloba nad školjkami daje vedeti, da smo v javnem stranišču 21. stoletja. Modra svetloba je sicer namenjena oteževanju uživanja drog z iglo, saj pri takšni svetlobi uporabnik težje najde žilo. Malo naprej ob Ljubljanici je stranišče pod Mesarskim mostom, ki je docela moderno, tam bele ploščice in Plečnikovo mehko oblikovanje prostora brez ostrih kotov in z zaobljenimi in obokanimi stropovi nadomestijo temna kovina in ostri robovi modernega oblikovanja. Na tej lokaciji pa ni samo arhitektura brezosebna – pod Tromostovjem in Zmajskim mostom sta navadno prisotna oskrbnika stranišča, pod Mesarskim mostom tega ni. Za mestna stranišča sicer skrbi 14 uslužbencev podjetja Voka Snaga. Tako stranišča pod Zmajskim mostom kot tista pod Mesarskim mostom uporabljajo tako obiskovalci kot prodajalci s tržnice. »Zanašati se samo na javne sanitarije je grozno,« nam pove gospa, ki je najemnica na tržnici. Dodala je, da so sanitarije pod Zmajskim mostom zgledno urejene, a odprte samo do 15. ure. Potem morajo uporabljati sanitarije pod Mesarskim mostom: »Sramota je, da v tej lepi beli Ljubljani toliko ljudi uporablja samo eno javno stranišče, ki ga zaradi takšne količine obiskovalcev ne morejo niti sproti čistiti. Pa tudi vse je zatemnjeno zaradi uživalcev drog. Naj bo raje varnostnik, pa da imamo navadno stranišče. Res ne zdi varno iti na tisto stranišče v temo.«
Na obrobju centra brez
javnih stranišč
V mestu so javna stranišča še v Plavi laguni, na Bregu, Špici, Žalah, pod Prulskim mostom ter dve na Kongresnem trgu. Javno stranišče je tudi na ljubljanskem gradu, vendar je plačljivo. Zanimivo pa je, da v društvu sanitarij na železniški postaji ne prištevajo med javna stranišča v mestu, saj niso pod upravo Voke Snage. Med pobudami meščanov je sicer več poizvedb, zakaj niso v Ljubljani javna stranišča bolj razširjena, predvsem na najbolj obljudenih lokacijah, recimo Bavarskem dvoru. »Če čez dan občani na postajališču Bavarski dvor potrebujemo stranišče, da opravimo fiziološko potrebo, ali lahko gremo v stranišča v parkirni hiši Kozolec? Če ne, kam lahko gremo?« je že pred leti meščan spraševal občino. Dodal je še, da je območje Bavarskega dvora zelo obiskano, zato ga zanima, zakaj ni ob gradnji parkirne hiše občina zgradila še javnega stranišča. Z oddelka za gospodarske dejavnosti so mu odgovorili, da sanitarije v garažni hiši niso javne, ampak namenjene samo uporabnikom. Dodali so še, da po njihovem mnenju število sanitarij v mestu zadostuje za potrebe prebivalcev.
Druga pereča točka z omejenim dostopom do stranišč je gotovo park Tivoli. Pred meseci smo poročali, da obiskovalci parka v pomanjkanju drugih sanitarij obiskujejo stranišče v lokalu Čolnarna, ki ga sicer oddaja občina. Po pritožbi občanke, da so sanitarije tam umazane in slabo oskrbovane, so z občine odgovorili, da bodo uporabo sanitarij omogočili samo uporabnikom lokala. Kasneje je župan pojasnil, da bodo lahko vsi obiskovalci še naprej uporabljali sanitarije v Čolnarni, vendar bodo od najemnika zahtevali bolj dosledno skrb za higieno. Zagato s stranišči v Tivoliju bi lahko rešili s postavitvijo ekoloških montažnih stranišč. Ta so v parku že stala, a so jih umaknili zaradi vandalizma. Občani se prav tako sprašujejo, zakaj ni stranišč na postajališčih P+R, sploh ker so namenjena tudi parkiranju avtodomov. Na občini tudi za te lokacije ne razmišljajo o postavitvi stranišč.
Nujna dostopnost stranišč
Dostopnost stranišč je še posebno pomembna za starejše in bolnike s kronično vnetno črevesno boleznijo. »Akcijo smo začeli, ker naši bolniki resnično potrebujejo stalen in hiter dostop do stranišč, saj se zaradi narave bolezni ne morejo zadrževati in čakati na primeren trenutek,« je pojasnila Danica Koren iz društva KVČB, ki šteje več kot 2000 članov. Za bolnike s kronično vnetno črevesno boleznijo (crohnova bolezen in ulcerozni kolitis) je dostop do stranišča pogoj za normalen dostop javnega prostora. Zato so razvil aplikacijo Najbližji WC, ki ponuja pregled javnih stranišč v okolici, skupaj s podatki o dostopnosti in oceno komisije. »Javna stranišča so ogledalo družbe in niso pomembna samo za bolnike s KVČB, ampak tudi za splošno javnost in tudi za turizem,« je povedala predstavnica društva. Starejša gospa, ki smo jo srečali med opravkom v mestu, nam je zaupala, da tudi ona načrtuje poti z mislijo na dostopnost in bližino sanitarij: »Opravke načrtujem tako, da imam vedno dostop do stranišča, je pa res, da si rajši izberem kakšen gostinski lokal, za katerega vem, da ima urejene sanitarije, kot pa javno stranišče, za katere se mi zdi, da niso najbolj varna.«