Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije je nedavno optimistično napovedalo, da se bo gradnja nove Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK II) začela predvidoma jeseni prihodnje leto. Napoved so na ministrstvu podkrepili z informacijo, da bodo gradnjo, ki bo brez opreme knjižnice stala okoli 100 milijonov evrov, financirali v celoti s proračunskimi sredstvi. Pravnomočno gradbeno dovoljenje za NUK II imajo že od letošnjega februarja.
Na ministrstvu so zagotovili, da bodo v letu 2025, to je prvem polnem letu gradnje, NUK II namenili 11 milijonov evrov, v letu 2026 za projekt obljubljajo 37 milijonov in v letu 2027 46 milijonov evrov. Pri projektu gradnje NUK II se je ravno zagotovitev zadostnih finančnih sredstev v preteklosti izkazala za izziv, ki ga ni uspelo preseči še nobeni vladi doslej.
Podatki o tem, koliko denarja bo ministrstvo v prihodnjih letih namenilo NUK II, na prvi pogled mogoče res nakazujejo, da je država končno zagotovila potreben denar za gradnjo. Toda zgoraj navedene številke trenutno še nimajo trdne podlage v veljavnih proračunskih dokumentih. Za projekt NUK II je v proračunu za letošnje leto namenjenih nekaj več kot 1,3 milijona evrov, v predlogu rebalansa za prihodnje leto naj bi država NUK II namenila še tri milijone, medtem ko proračuni za leta 2025, 2026 in 2027 sploh še niso pripravljeni za obravnavo v parlamentu.
Denar iskali na različnih naslovih
Ministrstvo za visoko šolstvo je samo v zadnjem letu zamenjalo tri potencialne načrte financiranja. Lanskega novembra sta premier Robert Golob in takrat še minister za izobraževanje Igor Papič napovedala, da bodo gradnjo nove univerzitetne knjižnice financirali s povratnimi sredstvi iz načrta za okrevanje in odpornost. Nato pa so ugotovili, da to ne bo mogoče, ker načrtovana stavba NUK II, čeprav bo energetsko varčna in bo omogočala rabo energije iz obnovljivih virov, ne bo dosegala vseh kriterijev za gradnjo energetsko učinkovitih stavb, ki jih določa načrt za okrevanje in odpornost.
Ker je uporaba povratnih sredstev za NUK II padla v vodo, so na ministrstvu nato preverjali možnost neposrednih posojil evropskih razvojnih bank, a kot kaže, se tudi ti načrti niso izšli. Na ministrstvu sedaj pravijo, da gradnje ne bodo financirali s kreditom, temveč s sredstvi iz proračuna.
V preteklosti je država preigravala različne načine financiranja tega pomembnega nacionalnega projekta. Večkrat so zaman upali na možnost pridobitve evropskih sredstev, prav tako so se večkrat vračali k ideji, da bi gradnjo financirali s posojili evropskih razvojnih bank. Razmišljali so o financiranju s tako imenovanim knjižnim evrom, to je z denarjem, ki ga država zbere z davkom na prodane knjige. V devetdesetih letih je državni zbor potrdil celo zakon o gradnji NUK II, ki naj bi zagotovil izvedbo projekta, a tudi ta ni prinesel napredka. O novem zakonu o NUK II je nato ministrstvo razmišljalo tudi v času Jerneja Pikala, ministrstvo Simone Kustec pa je celo pripravilo predlog zakona, a zakonodajni postopek ni bil zaključen.
NUK II čakamo že več kot tri desetletja
Skoraj neverjeten je podatek, da je od prvih priprav na začetek projekta NUK II minilo že več kot 35 let, a na njegovem zemljišču še vedno deluje zgolj začasno makadamsko parkirišče. Prvi arhitekturni natečaj za novo knjižnico je bil zaključen septembra 1989, ko je zmagala rešitev arhitekturnega biroja Marka Mušiča.Potem ko projekt skoraj dve desetletji ob pomanjkanju financ praktično ni napredoval, so se leta 2008 na ljubljanski fakulteti za arhitekturo začeli pojavljati pomisleki, da je Mušičev načrt po tolikšnem času že zastarel in bi bilo treba za knjižnico najti sodobno arhitekturno rešitev. Ministrstvo za visoko šolstvo je v času ministrovanja Gregorja Golobiča tem pomislekom prisluhnilo in država je objavila nov natečaj, na katerem je leta 2012 zmagala ideja biroja Bevk-Perović arhitekti.