Generalni direktor UKC Maribor Vojko Flis je na današnji seji sveta zavoda povedal, da se trudijo v čim večji meri optimizirati poslovanje, vendar pa na ključne razloge za minus nimajo odločilnega vpliva. V prvi vrsti je to stavka zdravnikov, ki ji še vedno ni videti konca, takoj zatem pa podfinanciranost terciarja II, kjer prav tako še niso uspeli prepričati ministrstva za zdravje in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) v spremembe.

So pa po Flisovih besedah dosegli dogovor, da se kri in krvni pripravki plačujejo kot ločen zdravstveni material, zato danes predstavljena ocena poslovanja ni dokončna. Podobne dogovore pričakujejo še pri nekaterih drugih materialih. "Stroški dela so nižji od načrtovanih, tudi pri zaposlovanju smo bili zelo restriktivni," je povedal.

Predsednik sveta zavoda Marjan Mačkošek je ob seznanitvi z oceno poslovanja dejal, da je smer delovanja UKC Maribor prava, in se strinjal, da so težave sistemske narave. "Sistemski problem je na prihodkovnem delu," je dejal. Strinja se, da sta oba klinična centra v državi v nezavidljivem položaju zaradi neustrezno urejenega financiranja terciarne dejavnosti, ob stavki zdravnikov pa sta zaradi ukinjanja programov v drugih bolnišnicah soočena še z dodatnim prilivom bolnikov, medtem ko sama ne moreta napotovati bolnikov kam drugam.

"Ta poslovni rezultat ni nastal zaradi tega, ker je drugačno vodenje ali obvladovanje stroškov v UKC Maribor. Smeri so prave, ukrepi so izvajani, povzročitelji minusa so zunaj. Treba je sistemsko urediti financiranje in problematiko terciarne dejavnosti," je poudaril.

"Mi ne moremo reči, da nečesa ne bomo več delali, in začeti delati le tisto, kar prinaša denar. Kdo bo potem poskrbel za te paciente," je vprašal Flis.

Član sveta zavoda Franc Hočevar je ponovil, da je za klinični center potreben "nov poslovni model". "Preveč se pričakuje, da bodo razmere drugačne, ko bo stavka prekinjena. To latentno stanje je treba sprejeti kot izhodišče nove organizacije in pristopa, tudi glede napotitev," je prepričan.

Po Mačkoškovih besedah pa je razveseljivo to, da poslovanje UKC Maribor "še vedno ni problematično glede likvidnosti". "Pozitivno je tudi to, da se čakalne vrste niso bistveno povečale v primerjavi z letom 2023, pa čeprav se bolnišnice soočajo s stavko zdravnikov," je dejal.

V UKC Maribor so od začetka januarja do konca novembra 2024 opravili 416.528 nenujnih zdravstvenih storitev, od tega jih je bilo 213.385 prvih. V začetku novembra je prvo zdravstveno storitev čakalo 72.590 pacientov, od tega 15.116 s stopnjo nujnosti zelo hitro. Preko dopustne dobe je čakalo 29.385 ljudi, od tega 22 odstotkov s stopnjo nujnosti zelo hitro. Svet zavoda je pri pregledu stanja čakalnih vrst ocenil, "da se trend umirja oziroma kaže tendenco izboljšanja".

Uprava kliničnega centra je svet zavoda danes seznanila tudi z načrtom za najem poslovnih prostorov v Ljubljanski ulici, kamor nameravajo zaradi širitve oddelka za patologijo preseliti nekatere upravno tehnične službe. Za arhiv UKC Maribor pa bodo najeli prostore nekdanje tovarne Pik v Melju.

Predstavitev zaključnega poročila in akcijskega načrta na podlagi ugotovitev nacionalne vaje Odpornost 24 je potekala za zaprtimi vrati, ker gre za varnostno tematiko. S tem je povezan tudi projekt načrtovane gradnje montažne bolnišnice, za katerega so po besedah Flisa dobili navodilo, da o njem zaenkrat ne govorijo v javnosti. Gre namreč za kritično infrastrukturo.