Kaj se dogaja z nadgradnjo gorenjske železnice?

Načrtovana nadgradnja drugega tira gorenjske železniške proge še naprej močno razburja prebivalce v bližini tamkajšnje železniške trase. V civilni iniciativi Občanom in okolju prijazna železnica (CI OPŽ) že dolgo opozarjajo, da bi predlagane rešitve države bistveno poslabšale pogoje prebivalcev ob trasi in še povečale tranzit tovornih vlakov skozi naselja, a so vselej naleteli na gluha ušesa pristojnih.

Vodja CI OPŽ Matjaž Krajnik je pojasnil, da so pripombe k predlogu državnega prostorskega načrta​ (DPN) oddali že ob koncu lanskega avgusta, odgovorov pa po devetih mesecih še niso prejeli. V okviru iniciative so marca in aprila letos ministrico za infrastrukturo Alenko Bratušek zaprosili tudi za sestanek, a njenega odziva prav tako ni bilo.

Tovorni promet bi speljali na novi tir ob avtocesti

V iniciativi opozarjajo, da gre pri načrtovani nadgradnji železnice za pomemben poseg v njihov lokalni prostor, ki bo močno vplival na lokalne skupnosti, življenje in zdravje prebivalcev. Skrbijo jih velik vpliv in dolgoročne posledice za okolje in nemoteno oskrbo s pitno vodo.

Po besedah Matjaža Krajnika bi načrtovani projekt z napovedanim povečanjem dnevnega tovornega tranzitnega prometa skozi gosto poseljena urbana območja s približno 40 na 180 in več tovornih vlakovnih kompozicij povzročil dodatne negativne emisije v okolje. V iniciativi so zato predlagali umestitev hitre železniške povezave in preusmeritev tovornega tranzita na že degradirano območje, ki leži neposredno ob avtocesti Ljubljana–Kranj, medtem ko bi bila obstoječa železniška proga namenjena potrebam lokalnega prebivalstva za lokalni potniški promet z več postajališči med Kranjem in Ljubljano.

»Naše pripombe so bile preslišane. Takšen odnos je v nasprotju z osnovnimi načeli demokracije, transparentnosti in zakonitega vključevanja javnosti v postopke prostorskega načrtovanja,« je razočaran član iniciative in strojni inženir dr. Jože Duhovnik. Sprašuje se, je dejal na četrtkovem srečanju z novinarji v Medvodah, ali so bili predlogi in pripombe iniciative sploh prebrani in zakaj javnost ni bila obveščena o nadaljnjih korakih postopka.

Jezi jih ignoranca državnih organov

Jože Duhovnik pričakuje, da bodo pristojni državni organi čim prej ustrezno in objektivno obravnavali podane argumente in vsebinsko utemeljene predloge. Dejal je, da umanjkanje odgovora ali zavrnitve, ki ni bila nikoli podana, v iniciativi razumejo kot popolno ignoranco do državljanske pobude in nespoštovanje sklepov državnega sveta.

V CI OPŽ poudarjajo, da gre za pomemben postopek s potencialno daljnosežnimi posledicami za zdravje, okolje in kakovost bivanja lokalnega prebivalstva, zato ima javnost pravico vedeti, zakaj so bili upravičeni pomisleki ignorirani in kakšna je dejanska slika sodelovanja med državnimi organi in civilno družbo.

Duhovnik je spomnil še, da pripravljalci DPN ves čas zatrjujejo, da je bil predlog DPN za gradnjo železnice Ljubljana–Jesenice z navezavo na letališče Jožeta Pučnika v koridorju avtoceste opuščen zaradi okoljevarstvenih vidikov, kar pa po mnenju iniciative ne drži.

V CI OPŽ so namreč, kot so nam zaupali, od zavoda za varstvo narave pridobili smernice za pripravo DPN iz leta 2011 in izjavo, v kateri naj bi zavod izrecno potrdil, da nikoli ni izdal negativnega mnenja ali negativnih smernic glede možnosti gradnje železniške proge v avtocestnem koridorju.