»Pred dobrim mesecem sem sočustvoval z ljudmi iz Savinjske doline, ki so jih prizadele katastrofalne poplave, in želel pomagati kmetom, ki jim je vodna ujma odnesla domove, zdaj sem sam v velikih težavah. Hudo je. Mislim, da se še ne zavedam dobro vsega, kar se nam je zgodilo … Bil je velik šok, celoten hlev je zgorel v slabe pol ure,« se minulega ponedeljka, najbolj nesrečnega dne v svojem življenju, spominja Tomaž Mis, gospodar kmetije Mis. Tistega usodnega dne je posestvo priljubljene kmetije pod Šmarno goro, daleč naokoli znane po prireji in predelavi mleka v različne mlečne izdelke, opustošil obsežen požar, kakršnega domačini ne pomnijo. Škoda je ogromna, po prvih Misovih izračunih ocenjena na tri do štiri milijone evrov.
Zagorelo je v skoraj 3000 kvadratnih metrov velikem kmetijskem objektu, v katerem so bili 130 glav živine, kmetijska mehanizacija in skladišče sena. Živino in kmetijske stroje jim je s pomočjo sosedov in prijateljev uspelo rešiti, ob prihodu gasilcev pa se je ogenj razširil na celotno ostrešje objekta, na strehi katerega so pred štirinajstimi leti Misovi med prvimi v državi postavili veliko sončno elektrarno. »Tistega leta smo morali zamenjati kritino na hlevu, saj smo na strehi zaznali sledove azbesta. Takrat je bila v modi fotovoltaika in smo se odločili, da jo uredimo na strehi hleva. Vsa minula leta smo redno opravljali servise in izvajali preglede sončnih celic, zato resnično ne vemo, kaj je šlo narobe,« je še vedno pretresen Tomaž Mis. Letos je dopolnil šestdeset let ter nameraval kmetijo predati sinu Tomažu in se upokojiti, zdaj je pred družino težka odločitev glede prihodnosti kmetije: se lotiti obnove hleva ali opustiti dejavnost prireje mleka.
Nikoli več sončnih celic na strehi
Čeprav vzrok požara uradno še ni potrjen, so Misovi prepričani, da jim jo je zagodla sončna elektrarna na strehi. »Najprej se moramo domači sestaviti in reči bobu bob, potem bomo videli, kako naprej. Kriminalisti so opravili svoje delo, tudi zavarovalničarji in cenilci škode so nas že obiskali. Na delu smo imeli tudi statike, ki so si prišli ogledat, kaj se da narediti iz betonskih stebrov oziroma zunanjega ogrodja hleva, ki mu je ogenj vsaj deloma prizanesel,« pove gospodar opustošene kmetije, ki upa tudi na posluh banke. Pri Deželni banki Slovenije namreč še vedno odplačujejo posojilo, zato upajo, da jim bodo vsaj za nekaj časa ustavili odplačevanje, saj zaradi nesreče nimajo več denarja za poplačilo kredita. Na srečo so krave molznice na varnem in dneve preživljajo na bližnjem travniku. »Vreme nam zaenkrat dobro služi, samo da ni dežja in blata. Provizorično molzišče smo si uredili za hlevom, zato lahko naši mlekomati še naprej delujejo,« pove sogovornik. Ker so morali za nekaj dni vseeno zajeziti dobavo mlečnih izdelkov, celo učenci v medvoških šolah te dni spoznavajo, da industrijsko pridelano maslo iz trgovine ni tako dobro kot pristno surovo maslo s kmetije Mis.
»Neizmerno sem hvaležen gasilcem, prijateljem in vsem, ki so pomagali. Slovenci znamo v minuti stopiti skupaj, čeprav gremo potem spet narazen. Odziv ljudi, ki so nam priskočili na pomoč, je izjemen, upamo pa tudi na pomoč države. Želim si, da bi čim prej uredili streho hleva, da bi bile živali zaščitene pred vremenskimi nevšečnostmi. Na srečo so vsaj boksi ostali na svojem mestu. Trudimo se, da bi čim prej znova vzpostavili molžo in krmljenje v hlevu ter uredili skladišče za seno,« se nadeja sogovornik. »Samo da za silo vzpostavimo prejšnje stanje, potem bomo že kako ponovno zaživeli,« je dodal. Pa si bodo ob morebitni obnovi hleva še upali na streho postaviti sončne celice? »Nikoli več. Veste, sam sem se požara bal vseh štirinajst let. Vsa ta leta sem bil v strahu, da bi šlo kaj narobe. Šele minuli teden, ko nas je doletela nesreča z ognjem, sem od ljudi izvedel, koliko hlevov in hiš je že pogorelo zaradi fotovoltaike. No, zdaj je prišla na vrsto tudi naša kmetija. Vsaka stvar je minljiva, in tudi mi smo minljivi ...« je pogovor sklenil Tomaž Mis.
