Zares je odličen. Rahel, puhast, ravno prav sladek, s popolnim venčkom in ravno pravšnjo količino marmelade. To je povsem laičen opis najboljšega slovenskega klasičnega krofa, ki so ga letos spekli v Domu starejših občanov Novo mesto. Da je res najboljši, je odločil zahteven okus strokovne komisije na nedavnem izboru naj krofa Slovenije, ki ga je tretje leto zapored pripravila Turistično-gostinska zbornica Slovenije. Novomeščani pa so si prislužili še eno nagrado, v kategoriji inovativni krof je namreč njihov posebnež z jabolčnim polnilom zasedel tretje mesto. Novomeški dom se je na tekmovanje prijavil že lani. S klasičnim krofom se sicer niso uvrstili med najboljše tri, so pa domov odnesli prvo nagrado za najboljši inovativen krof z belo čokolado, vaniljevo kremo in pehtranom.
Lani pehtranov,
letos jabolčni nadev
»Joj, a res? Nagrado so dobili? Ampak veste, prav zares so odlični. Zelo rada imam krofe, ampak jih ne smem preveč pojesti. Tega sem kupila, ker danes dobim obiske,« je povedala 93-letna stanovalka novomeškega doma Jelka Pešič, potem ko je v domskem bifeju kupila okroglega lepotca. Po mnenju Jerneje Ovniček, vodje službe za prehrano v novomeškem domu, se skrivnost njihovega uspeha skriva v vsakem posamezniku posebej in kuharski ekipi kot celoti, ki svoje delo opravlja s predanostjo, ljubeznijo in vsakodnevno skrbjo za stanovalce in zaposlene. Ovničkova je tako predlagala, da bi se prijavili na tekmovanje, končno idejo pa je oblikovala celotna ekipa v kuhinji. »Vse takšne stvari počnemo skupaj. Ko sem dala pobudo za prijavo, smo se pogovorili, kako bi zadevo izpeljali, zbrali ideje in se skupaj odločili, kakšen krof bomo prijavili. Pomembna je ekipa,« je zatrdila.
»Naše vodilo, tudi pri inovativnem krofu, je bilo tako lani kot letos, da mora biti vse skupaj čim bolj domače. Da torej ne bomo imeli tujih, eksotičnih polnil. Tako smo se lani odločili za pehtran, letos pa za jabolko, nato pa so sodelavke idejo dokončno dodelale,« je dejala Ovničkova. Kot je dodala domska kuharica Suzana Zavodnik, so polnilo pripravile iz karameliziranega sladkorja, smetane in jabolk, krof pa na koncu potresle z mešanico sladkorja v prahu, cimeta in zdrobljenih posušenih jabolk kot nekakšnim drobljencem. Sprva so razmišljale celo o slanem nadevu z okusom pice ali česa podobnega, nato pa so se odločile, da je krof vendarle sladica in pri njem pričakuješ nekaj sladkega. Poleg tega so želele uporabiti čim več lokalnih, domačih sestavin.
Osemsto krofov v enem dnevu
V čem je torej skrivnost najboljših krofov? »V prvi vrsti kakovostne sestavine,« je poudarila Zavodnikova, »pa tudi tekstura, sam prostor in seveda roka in izkušnje.« Kot je dodala Ovničkova, je pomembno, da nobena sestavina ne prevladuje, ko zagrizeš vanj, pa tudi, da ni napojen z oljem. Pečejo jih postopoma, v rundah, iz petih kilogramov moke spečejo okoli sto krofov. Priprava se je začela že ob četrti uri zjutraj, mehko, voljno testo je zamesil stroj, vse drugo, tudi obračanje med cvrenjem, so opravile spretne roke kuharic. »Res se trudimo, da je krof tudi videti lepo, z venčkom, kot mora biti. Večinoma nam kar dobro uspejo,« je pridala Zavodnikova.
Slava pa ima svojo ceno. V domski kuhinji namreč te dni izjemnemu povpraševanju po najboljših slovenskih krofih, ob vsem preostalem vsakodnevnem delu, le stežka sledijo. V četrtek so jih tako spekli petsto, včeraj že osemsto. Poleg krofov so spekli še okoli deset kilogramov mehkega peciva, deset kilogramov kruha in izpolnili še vsa druga zunanja naročila. »Delamo v skladu s svojimi zmožnostmi. Tudi strankam, ki kličejo in naročijo krofe, povemo, da si prizadevamo za kakovost, ne količino. Nismo pekarna, ampak dom starejših, ki vsak dan skrbi za več kot tristo stanovalcev,« je poudarila Ovničkova. Lani, po zmagi z inovativnim krofom, so naročila deževala vse leto. »Na tekmovanje nismo šli zaradi slave, pač pa zato, da se dokažemo kot zavod, ki pripravlja kakovostno hrano in uporablja res dobre sestavine,« je pojasnila. Po besedah dietetičarke v domu Anje Novak dajejo velik poudarek sveži, domači, zdravi hrani, kupujejo lokalne sestavine, kolikor pač lahko. Vsak dan skuhajo okoli 250 obrokov za zunanje naročnike, starejše ljudi, ki kosilo naročijo na dom, kuhajo tudi za varstveno-delovni center, gasilsko-reševalni center in druge.
Danes, na pustno soboto, bodo stanovalce in zaposlene ob kosilu »pocrkljali« s kvašenimi flancati, v torek pa z zmagovalnimi krofi, medtem ko jih bodo za prodajo spekli toliko, kolikor jih bodo ob vseh drugih obveznostih pač zmogli.
