Mestna občina Ljubljana bo bodoči športni center Ilirija in park Tivoli, ki ju ločuje dvotirna primorska železnica, povezala z Lattermanovim podhodom. Ta bo namenjen le pešcem in kolesarjem. Ravno slednji pa so po razkritju podobe podhoda kritični do občinskih načrtov. Zmotilo jih je predvsem to, da občina poleg stopnišča v smeri proti Tivoliju načrtuje vijugajoče vzpenjajočo se pot, ki naj bi jo poleg oseb z oviranostmi in staršev z otroškimi vozički uporabljali tudi kolesarji. Na tej poti je predvidenih kar pet serpentin.

Edini predstavnik Liste kolesarjev in pešcev v ljubljanskem mestnem svetu Janez Stariha je poudaril, da takšna vijugasta pot za kolesarje nikakor ni primerna, ker od njih zahteva več napora in več časa, da jo premagajo. Ker v tej kolesarski povezavi Stariha vidi potencial za nastanek nove kolesarske vpadnice prek parka Tivoli, meni, da bi kolesarske površine v podhodu morale biti »hitre, široke in udobne. Če bo ostalo tako, kot je predvideno sedaj, bodo kolesarji večinoma iskali druge poti,« je prepričan Stariha.

»Težko je kolesariti pod tako ostrimi koti«

V društvu Ljubljanska kolesarska mreža dodajajo: »Za kolesarje je taka rešitev nepraktična in neudobna, saj je izredno težko kolesariti pod takimi ostrimi koti, še posebej navzgor, porivanje kolesa bi bilo tudi zelo zamudno. Verjetno bo bolj praktično, da bo kolesar porival kolo po strmi klančini ob stopnicah, kot vozil po cikcak klančini.« Tako v Ljubljanski kolesarski mreži kot tudi Stariha menijo, da bi kolesarji potrebovali bolj položno in manj vijugajočo pot. V društvu na primer pravijo, da bi bilo na tivolski strani smiselno napraviti daljšo rampo z enim ovinkom po zgledu obstoječih dveh podhodov v Tivoliju. »Taka rešitev terja malce več prostora in daljši oporni zid, a menimo, da bi bilo izvedljivo. Druga možnost bi bila dvigalo, ki bi verjetno bilo tudi bolj uporabno za invalide,« so dodali v Ljubljanski kolesarski mreži.

V občinski službi za razvojne projekte in investicije pa so pojasnili, da je vijugajoča klančina primarno namenjena osebam z oviranostmi in osebam z otroškimi vozički. »Kolo bo mogoče voditi tudi po klančini ob stopnišču. Ravna, postopno vzpenjajoča se klančina za kolesarje na tem mestu zaradi prostorskih omejitev žal ni izvedljiva, saj bi morala biti razmeroma dolga in bi tako preveč posegala v varovano obstoječo zasaditev krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib,« so dodali v občinski službi.

Občina se ne želi
posloviti od parkirišča

Izgovor občine, da bi gradnja drugačnega podhoda preveč posegla v okolje krajinskega parka, članov Ljubljanske kolesarske mreže ne prepriča. Stariha meni, da občina ponuja takšno kolesarjem neprimerno rešitev zato, ker nihče od ključnih odločevalcev na občinski upravi ne kolesari in torej na lastni koži ne preizkusi dobrih in predvsem slabih rešitev. »Čudijo nas izgovori na okolje, ko gre za kolesarsko infrastrukturo, medtem ko se v primeru motornega prometa najdejo rešitve,« so še dodali v Ljubljanski kolesarski mreži.

V prid tezi Ljubljanske kolesarske mreže govori ravno bližnje avtomobilsko parkirišče Tivoli I. Do zadnje spremembe izvedbenega dela občinskega prostorskega načrta so na magistratu zagovarjali ukinitev parkirišča po zgraditvi parkirne hiše pod športnim centrom Ilirija. Stari prostorski načrt je po ukinitvi parkirišča predpisoval ureditev zelenih površin na tem območju. A med zadnjim postopkom spreminjanja prostorskega načrta je občina to izbrisala. Odločitev so utemeljili s pojasnilom, da je parkirišče »pomembno za spodbujanje trajnostne mobilnosti, saj omogoča parkiranje motornih vozil in peš dostop do zelenih površin in mestnega središča, zato je smiselno, da se ohrani tudi po izvedbi kopališča«.