Da bi rešili problem prehitrih in včasih tudi predrznih dostavljalcev hrane na kolesih in električnih skirojih na območju za pešce, je Mestna občina Ljubljana z Woltom in Glovom sklenila dogovor. Skladno z njim bodo vsi dostavljalci oziroma kurirji, ki vozijo za omenjeni družbi, na svojih torbah morali nositi vidne identifikacijske številke. S pomočjo teh številk naj bi občani, ki bodo opazili kršenje cestnoprometnih predpisov oziroma neprimerno obnašanje dostavljavcev, lažje podali prijavo zoper konkretnega dostavljavca.
Če se bodo prijave na račun točno določenega dostavljavca kopičile, bosta Wolt in Glovo v skrajnem primeru lahko prekinila sodelovanje z njim. Ne bodo pa prijave občanov dovolj, da bi kršitelje cestnoprometnih predpisov policisti ali mestni redarji oglobili. To bodo lahko storili le, če bodo dostavljavca sami ujeli pri prekršku.
»Hitijo, da v dnevu zberejo dovolj naročil«
Čeprav ljubljanski župan Zoran Janković dogovor z Woltom in Glovom pozdravlja kot prvi korak na poti k izboljšanju razmer v mestnem središču, kjer imajo pešci absolutno prednost, ne delijo vsi z njim navdušenja. Sindikat Mladi plus je skupaj z več sindikati, Ambasado Rog, inštitutom Danes je nov dan in zavodom Avanto Largo v izjavi zapisal: »Očitno je, da želijo župan ter Wolt in Glovo krivdo in odgovornost prenesti na kurirje in kurirke oziroma delavce in delavke, namesto da bi sami prevzeli odgovornost za ustvarjanje pogojev, ki kurirje in kurirke silijo v kršitve cestnoprometnih predpisov.« Prepričani so namreč, da kuriji, ki delajo prek študentskih napotnic ali kot samostojni podjetniki, ne bi dirkali, če bi imeli dostojne pogoje za opravljanje svojega dela, ne glede na to, koliko dostav in na kakšnih razdaljah jih opravijo.
»Razlog za hitenje je en sam: plačani so po učinku in hitijo, da v dnevu zberejo dovolj naročil, da se jim splača. Pri tem kot 'poslovni partnerji' brez pravic iz naslova rednega delovnega razmerja nosijo vse stroške vzdrževanja vozil, plačevanja prispevkov, okrevanja po poškodbi in bolezni ter seveda tudi plačevanja kazni za kršenje prometnih predpisov. Pri tem kot 'poslovni partnerji' niso bili vprašani, kaj si oni mislijo o dogovoru med šefi in županom,« so v Levici izpostavili prekarno naravo dela dostavljalcev in občane pozvali, naj ne ovajajo dostavljavcev.
Generalni direktor Wolta Slovenije Clemens Brugger je v torek poudaril, da so dostavni časi opredeljeni tako, da jih dostavljalci lahko dosežejo z normalno hitrostjo in da jim torej ni treba dirkati. »To je fleksibilno delo in mnogi dostavljalci si ne bi želeli biti zaposleni, tudi če bi to možnost imeli,« je dejal Brugger. Da dostavljalce pritegne ravno fleksibilnost dela, se je z Bruggerjem strinjal tudi regionalni vodja za kurirje v Glovu Blaž Marolt. Če bodo dostavljalci ocenili, da ob normalni vožnji ne morejo dovolj zaslužiti, jim Janković svetuje, naj razmislijo o zamenjavi službe, češ da gostinci iščejo veliko natakarjev. »Za tiste, ki spoštujejo red, se nič ne spreminja,« je poudaril župan.
Kritike tudi na kolesarsko infrastrukturo
Sindikat Mladi plus in sopodpisniki izjave so izpostavili še po njihovem mnenju slabo kolesarsko infrastrukturo in neprimerno prometno vizijo. Izpostavili so, da kolesarje in pešce ovirajo vrtovi lokalov in reklamni objekti na javnih površinah ter številni turisti, ki poleti preplavijo mesto. Obregnili so se tudi ob več kot 10.000 načrtovanih novih parkirnih prostorov v prestolnici. »Očitno je občina Ljubljana v prvi vrsti namenjena turistom, korporacijam, avtomobilom in dobičku, ne pa tistim, ki v njej bivamo in delamo,« so še ugotavljali v izjavi.
Janković je v torek poudaril, da če sklenjeni dogovor in prijavljanje kršiteljev cestnoprometnih predpisov ne bodo dosegli učinka, je pripravljen mestnemu svetu predlagati popolno prepoved vožnje dostavljalcem po območju za pešce. Prepričan je, da bi mestni svet tak sklep sprejel soglasno. A kot kaže, ni tako. Svetnik Liste kolesarjev in pešcev Janez Stariha je denimo zagotovil: »Dokler sem del ljubljanskega mestnega sveta, ne bom dopustil, da se komur koli omejuje gibanje po ljubljanskih ulicah.« »Tam, kjer imamo skupen prometni prostor in kjer so trenja med različnimi skupinami udeležencev v prometu, moramo zavoljo njihove varnosti nujno zarisati kolesarske steze (recimo Bavarski dvor),« je izpostavil Stariha, ki vidi še veliko možnosti, kako na mehke načine kolesarje prepričati, naj ne vozijo denimo po Čopovi ulici ali nabrežjih Ljubljanice. »Veliko bi se dalo narediti, a žal ni posluha,« je dejal mestni svetnik.
