»Nas so dali na seznam za selitev, tu pa se obnavlja jez za hidroelektrarno! In to tik ob plazu, zaradi katerega se moramo mi seliti,« se je pridušal eden od domačinov v naselju Struge, ki se ne želi javno izpostavljati. Kot pravi, se je vsega nabralo že preveč, ker gre za manjši zaselek in se vsi med seboj poznajo, pa si ne bi rad nakopal zamer. »Gre za kamnito zložbo, škarpo po domače, ki jo je lastnik hidroelektrarne začel graditi med prazniki. In to samovoljno. Sploh pa v to naše okolje ne sodi in so jezni vsi, od kajakašev do ribičev, celo iz stranke Vesna so nas že klicali in poizvedovali za ta primer,« nam je še povedal domačin. In dodal, da bo naselje zaradi tega jezu še manj varno pred poplavami. »Ne glede na to, da so vse naše hiše predvidene za rušenje in se bomo morali izseliti, trenutno smo razseljeni po različnih lokacijah, pa v hišah hranimo razno premično premoženje, ki bi ga radi čim dlje in čim bolje ohranili, da ga bomo lahko preselili na novo lokacijo, kjer koli že bomo,« še dodajajo domačini. Proti samemu jezu in jezovom nasploh nimajo nič, a to, kar se dela zdaj, presega vse meje, opozarjajo.
Obveščena tudi inšpekcija
Po preverjanju pri pristojnih se je izkazalo, da imajo domačini Strug prav. Lastnik manjše hidroelektrarne se je obnove jezu lotil na lastno pest. Brez soglasja direkcije za vode. S primerom je seznanjena tudi inšpekcija za okolje, z lastnikom elektrarne pa so se v torek sestali tudi minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer, državni sekretar in vodja službe za obnovo po poplavah Boštjan Šefic ter direktorica direkcije za vode Neža Kodre.
»Za vsak poseg v vodno ali priobalno zemljišče je treba skladno z zakonom o vodah pridobiti mnenje o vplivu gradnje na vodni režim ali stanje voda oziroma vodno soglasje. Lastnika, ki je izvedel gradbena dela brez ustreznih dovoljenj, smo ustno pozvali, naj nemudoma ustavi vsa dela in vzpostavi stanje pred začetkom del. Zaradi grozečega plazu v vasi Struge dolgoročno delovanje hidroelektrarne tam ni več mogoče. Kljub vsemu pa hidroelektrarne dosegajo pozitivne učinke za slovensko oskrbo z energijo. Zato smo lastniku predlagali, da skupaj poiščemo nadomestno lokacijo oziroma alternativno rešitev, pri čemer mu bomo nudili vso potrebno pomoč,« so zapisali v vladni službi za obnovo po poplavah.
V Strugah bi uredili prodni zadrževalnik
Na sestanku je bil prisoten tudi hidrolog in član sveta za obnovo Rok Fazarinc, ki razume strah domačinov. »Težava je plaz nad Strugami, v katerem je še vedno ogromno zemljine in se še zdaleč ni ustavil. To kažejo tudi dosedanji premiki in raziskave, ki niso spodbudne. Geologi sploh še niso prišli do podlage oziroma do skal, čeprav so prevrtali že nekaj deset metrov v globino. In po predvidevanjih bi lahko v strugo Savinje zgrmelo še nekaj sto tisoč kubikov zemljine. Dejansko so predvidevali, da se bo to zgodilo že konec oktobra lani, ko je bila Savinja spet zelo visoka. A se ni, zaznani so bili zgolj manjši premiki na plazu, ki so zemljino sproti odnašali v strugo, ta pa jo je odnašala naprej. Ta jez bi lahko bil, če bi se ponovila situacija iz lanskega avgusta, ovira za tok Savinje, kar bi povečalo ogroženost tudi vseh obstoječih objektov. Ti so sicer predvideni za odstranitev, a formalno do tega še nekaj mesecev ne bo prišlo, saj postopki, kljub trudu in zagotovilom vlade, da jih bodo pohitrili, terjajo svoj čas. V prihodnosti, ko bodo objekti odstranjeni, pa načrtujemo na tem mestu ureditev velike lovilne jame oziroma velik prodni zadrževalnik, ki bi obvaroval objekte dolvodno proti naselju Strmec, kjer je odcep za Raduho in tudi samo Ljubno,« je pojasnil Fazarinc. In dodal, da je to nujno, da se ne bi ponovil dogodek iz Podvolovljeka leta 1990 ali Loga pod Mangartom leta 2000, ko je zemeljski plaz, ki je ponoči prihrumel v naselje izpod Mangartske planine, terjal življenje sedmih domačinov.
