Slovenec Tilen Zorman iz Rakeka in Latvijka Ausma Cīrulniece sta se lanskega avgusta spoznala na seji slovenskega mladinskega parlamenta. On je bil eden od organizatorjev dogodka, ona je bila vodja medijske ekipe. Med njima je preskočila iskrica in Ausma se je v Sloveniji prijavila k sodelovanju pri projektu Evropske solidarnostne enote(ESC), v okviru katere se je kot prostovoljka pod okriljem Javnega zavoda Sotočje Medvode leto dni izobraževala na področju multimedije. V slovenske gore se je Latvijka zaljubila že takoj ob prihodu v našo državo. »Ne morem verjeti, da v Sloveniji bivam na večji nadmorski višini kot 312 metrov, kolikor znaša najvišji vrh v Latviji,« je bila navdušena. S Tilnom sta začela ob koncih tednov redno zahajati v hribe, najprej na Šmarno goro, potem sta si čedalje pogosteje izbirala višje ležeče cilje. Decembra lani sta v snegu dosegla Kredarico in se prepričala, da sta v odlični kondiciji.
»Ko sem nekega januarskega dne spremljala televizijski prispevek o slovenski planinski poti, so me zasrbele pete. Takoj sem bila odločena, da si jo želim prehoditi, čeprav je bil Tilen sprva kar malo v skrbeh,« zaupa pogumna Latvijka. Kmalu so stekle priprave na več kot šeststo kilometrov dolg pohodniški podvig od Maribora do Ankarana po severnem in zahodnem delu slovenskega planinskega sveta. Do 1. julija, ko je šlo zares, sta si Ausma in Tilen, tudi s pomočjo sponzorjev, priskrbela kakovostno pohodniško opremo, udobna športna oblačila, prigrizke za energijo in osvežilne izotonične napitke.
Ko nedaleč stran strela udari v sedemnajst pohodnikov
Pohodnika sta o svoji prehojeni poti in gorskih dogodivščinah redno poročala preko družbenih omrežij. V dnevniku slovenske planinske poti sta pridno zbrala vse žige, ki so ju pričakali v kočah, svoje obiske vrhov na Pohorju, v Kamniško-Savinjskih Alpah, Karavankah in Julijskih Alpah ter na jugozahodnem delu Slovenije pa sta vpisovala tudi v vpisne knjige. Od vseh osvojenih vrhov so Ausmo najbolj navdušile lepote Jalovca. Kljub temu da sta s Tilnom do vrha šeste najvišje slovenske gore izbrala težjo pot, ji bo vzpon v spominu ostal kot prijetna adrenalinska pustolovščina. Tako zaradi nepozabnega razgleda na najvišje gore Julijskih Alp kot zaradi razburljivega srečanja s čredo gamsov, ki so se ju ustrašili in med begom sprožili nevarno padajoče kamenje. Uspešno sta se mu izognila, sreča pa je bila na njuni strani tudi glede žuljev na podplatih, ki sta jih pozdravila s pomočjo posebnih obližev, občasnih manjših sončnih opeklin in nenadnih neviht v gorskem svetu. Dež ju je v mesecu dni presenetil le dvakrat, da ju varujejo angeli, pa sta sredi julija spoznala v visokogorju, ko sta izvedela, da je ob sestopu z Malega Triglava nedaleč stran od njiju strela udarila v sedemnajst pohodnikov. Za grozljiv požar na Krasu sta Ausma in Tilen izvedela na poti do Nanosa, kjer ju je presenetil dim. Zadnji dan podviga sta zapečatila s petintridesetkilometrsko potjo od Tumove koče na Slavniku, preko Socerba, Tinjana in Ankarana do Debelega rtiča, kjer sta ju razveselila sprejem Tilnove družine in – skok v morje.
»V 30 dneh sva prehodila 662 kilometrov. Skupaj prehojeni čas je znašal 233 ur, naredila sva za več kot 40.000 višinskih metrov vzponov in še za več kot toliko višinskih metrov spustov. Zbrala sva 80 žigov, v dnevnik sva zapečatila spomine na 21 vrhov, 49 koč in 10 drugih zanimivih lokacij,« je Ausma ponosna na svoj podvig. S Tilnom si ga bosta zapomnila tudi po večinoma zelo gostoljubnih oskrbnikih gorskih koč, ki so ju razvajali s slastnimi dobrotami, med katerimi Ausma najbolj izpostavi palačinke in štruklje s čokolado. V prihodnje si želita mlada zaljubljenca prehoditi tudi razširjeno različico slovenske planinske poti, ki vključuje dodatnih 40 žigov, do takrat pa bosta med drugim adrenalin pozimi sproščala na smučiščih in tekaških progah.
