Precej zapleten se zdi predvsem položaj Ljubljanskega potniškega prometa (LPP), ki brez velikih finančnih injekcij ljubljanske občine in zadolževanja ne more shajati. Tako je mestni svet nedavno z rebalansom poleg že dogovorjenih desetih LPP moral odobriti še dodatne štiri milijone evrov za izvajanje javne službe zaradi naraščajoče cene goriva, višjih stroškov dela in nedoseganja načrtovalnega obsega prepeljanih potnikov. Čeprav je bilo letošnje leto z vidika omejevanja širjenja okužb z novim koronavirusom razmeroma normalno, se število potovanj, če ne bo prišlo do izboljšanja storitve, torej predvsem dviga potovalnih hitrosti in povečanja frekvence, nikoli več ne bo vrnilo na raven pred epidemijo, kaj šele na raven, ko bi javni potniški promet predstavljal resno alternativo avtomobilu.
Izboljšanje LPP, ne pa krčenje
Najslabše bi bilo v tem trenutku zaradi upada števila potovanj razmišljati o dodatnem zmanjševanju frekvenc avtobusov, saj se bo potem podjetje znašlo v začaranem krogu vse hitrejšega upadanja potnikov. Nujno bi bilo seveda ravno nasprotno: sistem, ki očitno ne deluje, zastaviti na novo in v sodelovanju z ljubljansko občino zastaviti koncept, ki bi omogočil dvig potovalnih hitrosti (upoštevajoč vožnjo, čakanje in hojo, naj bi bilo ta zgolj 10 kilometrov na uro) in povečanje frekvence avtobusov. Tega se zavedajo tudi na LPP, saj so tudi v zadnjem letnem poročilu predlagali, da bi recimo podaljšali in razširili mrežo pasov, rezerviranih za javni prevoz. Problem je v tem, da bi za to morala poskrbeti ljubljanska občina, kjer pa ocenjujejo, da je mestni potniški promet v Ljubljani na visoki ravni.
Finančne težave Energetike Ljubljana in Voke Snage so povezane z energenti, a na drugačen način. Energetiko Ljubljana pestijo visoke cene plina in premoga, ki jih kljub več podražitvam očitno niso v celoti prelili na uporabnike. V prvih šestih mesecih je družba ustvarila dober milijon evrov izgube, ki se je do konca septembra sicer znižala na 0,6 milijona evrov, a prava kurilna sezona je pred vrati. Za podjetje je v tem trenutku bolje, da so za ta čas temperature bistveno višje kot običajno, saj imajo s tem več manevrskega prostora za kombiniranje različnih energentov.
Voka Snaga slabo posluje zaradi že znanih težav z visokimi stroški oddaje lahke frakcije in digestata v sežig, kar je za družbo lani pomenilo skoraj 12,8 milijona evrov bremena ali dobrih 49 odstotkov odhodkov iz poslovanja. Če bi gorljivi preostanek odpadkov in blato sežigali sami, bi bili stroški bistveno nižji, mesto pa bi imelo na razpolago dodatni energent.
Koncesija za sežigalnico
Zato je tudi v sporočilu po skupščini Javnega holdinga Ljubljana navedeno, da Voka Snaga in Energetika Ljubljana kot partnerici sodelujeta pri skupnem projektu »Vzpostavitev objekta za energetsko izrabo odpadkov«, ki je vključen v koncept krožnega gospodarstva in trajnostni razvoj območja Mestne občine Ljubljana. »V prvem polletju so izvajali aktivnosti za izdelavo idejne študije energijske izrabe odpadkov v Ljubljani in aktivnosti, ki so potrebne za pridobitev koncesije za opravljanje gospodarske javne službe za energetsko izrabo goriva iz odpadkov,« so zapisali.
Kot je znano, sta v občinskem prostorskem načrtu zdaj opredeljeni dve možni lokaciji, in sicer ob moščanski termoelektrarni-toplarni in ob Letališki cesti. Obe imata svoje prednosti in slabosti. A v zadnjih mesecih se vse bolj uveljavlja ideja, da bi objekt za termično obdelavo odpadkov umestili ob regijski center za ravnanje z odpadki na Barju. Prednost te lokacije je seveda neposredna bližina objektov za predelavo odpadkov in s tem goriva, zaradi česar naj ne bi bilo potrebe po njihovem prevozu do TE-TOL oziroma Letališke ceste. Pomanjkljivost lokacije so zaradi barjanskih tal slabši pogoji za gradnjo, potrebni bi bili tudi večji vložki v povezavo z energetsko infrastrukturo.
V javnem podjetju Voka Snaga so nam nedavno potrdili tudi to, da računajo na dobrih 200.000 evrov iz podnebnega sklada za študije izvedljivosti, investicijsko in drugo dokumentacijo za sežigalnico blata pri centralni čistilni napravi v Zalogu. V načrtu porabe sredstev sklada za podnebne spremembe je za projekte termične obdelave blata čistilnih naprav v letošnjem in prihodnjem letu predvidenih kar sedem milijonov evrov, na ljubljanski občini pa so v proračunih za letošnje in prihodnje leto predvideli, da bodo počrpali kar pet milijonov evrov. Skupaj je projekt ocenjen na dobrih 75 milijonov evrov, iz dinamike njegovega financiranja pa je razvidno, da naj bi si želeli projekt zaključiti do konca leta 2029.
