Beseda izhaja iz italijanščine in pomeni posmeh, karikaturo, parodijo. Gre za umetniški performans, ki lahko združuje različne vrste odrskega nastopa, od plesa, gledališča, cirkusa, striptiza, kabareta do pripovedovanja zgodb. Od nekdaj se je burleske držal sloves drzne, zabavne in tvegane oblike izražanja, z močnim priokusom ženskega seksapila. Že v viktorijanski dobi je burleska navdušila množice in v Evropi doživela svoj prvi razcvet. Danes se ob tej besedi marsikdo najprej spomni na Dito Von Teese, ki ji pravijo kraljica burleske, saj je ta žanr najbolj uspešno popularizirala. Spet drugi pomislijo na film Burleska iz leta 2010 s Cher in Christino Aguilera, a ob tej asociaciji Urša Perčič, vodja ljubljanske šole, plesalka in plesna učiteljica, smeje odkima. »Običajno so tečajnice, ki pridejo prvič, burlesko najprej spoznale v tem filmu, ki z burlesko v resnici nima veliko skupnega. Manjka mu element feminizma, opolnomočenja, kljubovanja, uporništva. Burleska je predstavljena zelo obskurno, pa nimam nič proti mainstreamu, ker jo tudi sama hočem vpeljati v popularno kulturo.« S tečajnicami rada ustvarja predstave, ki ljudi premaknejo, jih presenetijo. Največji čar je v tem, da se jim lahko pridruži vsak: »Ni pomembno, kakšen je tvoj videz, kot kaj se identificiraš. Imamo punce in fante, oblečene v punce, vsi lahko pridejo. Ravno to je fino, da lahko malo zmedemo. Po nastopih so me nekateri fantje spraševali: 'Saj tisto je bila bejba, kajne?', jaz pa sem jim odgovarjala: 'Če ne moreš vedeti, ali ni potem vseeno?'«

Vsiljen konstrukt ženske

V primerjavi s tujino je v Glam Squad Burlesque večji poudarek na plesu, udeleženke pa se najprej naučijo hoditi v petkah. Veliko se jih tečaja udeleži, da bi se bolje počutile v svoji koži. »Večkrat slišim, da bi rade bile bolj ženstvene, karkoli že to pomeni. Obstaja konstrukt – ki so nam ga vsilili – kakšne bi morale ženske biti, zaradi česar imajo občutek, da niso dovolj ženske.« Veliko časa namenijo spoznavanju lastnega telesa, saj smo navajeni, da se ne smemo gledati, dotikati, izpostavljati, pravi Urša Perčič. Uči različne generacije, smešno pa se ji zdi, ko dobi sporočilo v stilu: »Joj, stara sem že 35 let, se vam še vedno lahko pridružim«? In plesna učiteljica odpiše: »Draga, jaz sem stara 35.« »Kako žalostno je, da imamo že pri teh letih občutek, da ne smemo nikamor več iti,« dodaja sogovornica.

V šoli burleske se je med plesalkami razvila skupnost, prijeten občutek pripadnosti, ki ga tečajnica Anja Vojsk ne bi zamenjala za nič na svetu: »Pomagamo si iti čez to, da na odru odvržemo kakšno krpico več, da sprejmemo svoje telo, svoje nepravilnosti.« Toda burleska je veliko več kot ženstvenost, nadaljuje tečajnica: »Marsikaj, kar se naučimo, lahko uporabimo v vsakdanjem življenju. Če pa hoče katera ta del ločiti od poslovnega, lahko še vedno ustvari odrsko persono. Na odru sem lahko nekaj čisto drugega kot v zasebnem življenju.«

Golota, ta strašna stvar

Pogost kompliment gledalcev je, kako lepo je na odru gledati običajne ljudi. »Sploh tisti, ki pridejo prvič, so presenečeni, da je to del kulture, da je to umetnost, ki ima dejansko pomen, in da ne gre za nikakršen pornič,« pravi Anja Vojsk. Plesalka Sabina Huskić se ob tem namuzne: »Moji kolegi in družina so na polno uživali. Pri nastopu Mornarčki, katerega posnetek je na voljo tudi na Youtubu, se v nekem trenutku z zadnjicami obrnemo proti publiki, primemo hlače, jih utrgamo in spustimo na tla. Spomnim se, kako je publika zazijala. Bilo je tako zabavno.«

Golota se v burleski prvič pojavi v času gospodarske krize in prohibicije v Ameriki, ko so se začele performerke slačiti, da bi pritegnile občinstvo. Slačenje pa ni sinonim za burlesko, razloži učiteljica Urša Perčič, ki se pri snovanju koreografij rada igra s tem, da niso zgolj seksi, temveč je vmes tudi kaj komičnega. »Pri naši burleski je važno, da se ne jemljemo preveč resno. Golota je prišla v burlesko zato, ker je marginalna in inherentno smešna stvar.« Erotika pa ni prisotna samo pri slačenju, pri burleski je ravno obratno, meni Anja Vojsk: »Lahko si precej oblečena, pa še vedno uspešno izraziš nekaj seksualnega. Ljudje zamenjujejo burlesko, pa tudi ples na drogu, s tistim, kar se dogaja v nočnih klubih. Zanimivo je tudi, da nas takoj, ko se malo razgalimo, okrivijo, da pozivamo k seksu. Od kod ta ideja? Dajmo to razbit.« Ko jih ljudje vprašajo, zakaj čutijo potrebo po tem, da se slačijo na odru, je odgovor preprost: zato, ker se lahko, in ker to nekaterim še vedno ni prav.