Dolgoletna predsednica Turistične zveze Medvode – zveza v letošnjem letu obeležuje 20-letnico delovanja – in ljubiteljska zeliščarica Vanja Ločniškar pravi, da se ljudje premalo zavedamo, kaj vse nam ponuja narava. »Ni vse v tabletah, pa tudi vse koristno ni vedno drago. Za skoraj vsako težavo se najde kakšna zdravilna rožica. A le, če znamo naravo spoštovati in upoštevati njene zakone. Če smo požrešni, si lahko naredimo več škode kot koristi,« je jasna Ločniškarjeva. Ime Marješka Pehta in uniformo – posebno obleko iz časa vitezov, predpasnik, klobuk in košare – so ji dali zanesenjaki iz Turističnega društva Žlebe - Marjeta, čigar predsednica je bila vse do letošnjega leta, ko je svoje delo predala naslednici Zvonki Hočevar.
Po besedah Ločniškarjeve je bila koronska izolacija za marsikoga velika priložnost za spoznavanje bogastva okoliških travnikov in gozdov. Marsikdo se je prvič seznanil z nabiranjem regrata, čemaža, pljučnika in preostalih darov narave, za katere spet raste zanimanje. Tudi zato bo po koronskem zatišju prihodnje leto vnovič obudila svoj projekt Povabljeni k Marješki Pehti na čaj. Z njim ljudi seznanja s pravilnim nabiranjem in uporabo rastlin za zdravljenje in preprečevanje bolezni ter s pripravo blagodejnih čajnih mešanic, dogodki pa so namenjeni tudi izmenjavi izkušenj in druženju.
»Zdravilne rastline je treba vselej nabirati okoli poldneva in ob sončnem vremenu, ko so cvetovi odprti in suhi. Rožice moramo znati tudi ustrezno posušiti in mešati skupaj, da se različni okusi lepo povežejo med seboj in čaj nima grenkega priokusa, prav tako se lahko nekatere učinkovine rastlin izključujejo med seboj,« poudarja sogovornica. V zimskem času največ pozornosti namenja krepitvi imunskega sistema, zato v njeni shrambi poleg limon, pomaranč in ingverja nikoli ne manjkajo kakovosten domač med, sadni namazi in zaloge domače vložene zelenjave, svežega radiča ter zelene solate, repe, zelja in česna.
S srcem in dušo se Ločniškarjeva, ki v okviru Turistične zveze Medvode svoje znanje predaja tudi osnovnošolcem, posveča tudi izdelovanju različnih mazil iz rastlinskih izvlečkov in maceratov za nego kože, pri čemer prisega na kakovostno oljčno olje, šentjanževko, ognjič, smilj in rožmarin. Nikoli ne pozabi na gozdno praprot, ki jo pozno jeseni nabere v gozdu, posuši in osmuka njene vejice ter z osmukanimi delci napolni blazine za spanje. »V zdravilne namene praprot uporabljam že več kot desetletje. Zelo pomaga zoper glavobol, nespečnost, zobobol, trganje v sklepih in vrsto drugih nevšečnosti,« koristi praproti našteje ljubiteljska zeliščarica. Tega, da zima ni njen najljubši letni čas, ne skriva, in tudi v teh hladnih dneh razmišlja o pomladi, ko se bo lahko posvetila nabiranju zdravilnih trobentic, marjetic in vijolic, s katerimi dopolnjuje tako svoje čajne mešanice kot pomladne solatne jedi.
