Rezultati javnomnenjske ankete, ki jo je agencija Ninamedia med polnoletnimi Ljubljančani opravila konec oktobra, ne dopuščajo nobenega dvoma – kandidat za župana Zoran Janković ima med meščani daleč najvišjo volilno podporo. Še najbližje mu je županska kandidatka Levice, poslanka (in nekdanja mestna svetnica) Nataša Sukič, med njima pa je ogromnih petdeset odstotnih točk razlike. Janković pred tekmeci v javnomnenjskih anketah še nikoli ni vodil s tolikšno prednostjo. Kandidata z desne strani političnega prostora, mestni svetnik SDS Igor Horvat in Aleš Primc, šef stranke Glas za otroke in družine, močno zaostajata celo za poslanko Sukičevo, od Jankovića pa ju loči vsaj petnajstkrat manjša volilna podpora. Deloma je tako zato, ker Jankovićevi politični tekmeci še niso zagnali volilne kampanje, s katero bi promovirali svoje kandidate; neposredno pred volitvami bodo zato rezultati za Horvata in Primca verjetno bolj ugodni. Vseeno pa se zdi, da bo Zoran Janković že šestič izvoljen za župana že v prvem volilnem krogu, saj je med opredeljenimi volilci konec oktobra užival kar 71-odstotno podporo.
Slaba novica za verjetnega zmagovalca županskih volitev pa je, da bi lahko v mestnem svetu izgubil večino in dobil »nadzorni svet«, Gibanje Svoboda. Ta stranka bi lahko v mestnem svetu zasedla okoli petino sedežev.
Veliko prednost Zorana Jankovića pred volilnimi tekmeci v županski bitki določata dva dejavnika. Prvi je zadovoljstvo meščanov s kakovostjo življenja v mestu. Javnomnenjska anketa je pokazala, da velika večina (69 odstotkov) Ljubljančanov ocenjuje, da so se razmere v mestu v primerjavi s tistimi izpred petnajstih let spremenile na bolje, k tej oceni pa večinsko prispevajo vsi prebivalci mesta, še najmanj zadovoljnih je na Rudniku in v Polju. K visoki stopnji zadovoljstva s kakovostjo življenja v Ljubljani obilno prispevajo tudi Jankoviću nenaklonjeni volilci, saj kar tretjina volilcev SDS ocenjuje, da se v Ljubljani danes živi bolje, kot se je živelo leto dni po tem, ko je Janković prevzel svoj prvi županski mandat (2006). Anketirance smo prosili, naj s povprečno oceno od 1 do 5 ocenijo tudi napredovanje Ljubljane na izbranih področjih – izkazalo se je, da so najvišjo povprečno oceno (3,78) mestne oblasti prejele na področju »zelenjenja« mesta in zagotavljanja rekreacijskih površin. Veliko slabše so Ljubljančani ocenili stanovanjsko politiko (2,1) in zdravstveno oskrbo (2,26). Gre za področji, na katerih so pristojnosti lokalnih skupnosti omejene, saj je za zagotavljanje stanovanj prebivalstvu in dostop do zdravstvenih storitev odgovorna tudi država.
Anketiranci so ocenjevali tudi izbrane projekte, ki jih je županstvo izvajalo v zadnjem mandatu. Izkazalo se je, da določenih projektov mnogo meščanov ne pozna (umetniška četrt Šiška, financiranje počitniškega varstva, spomenik braniteljem Ljubljane), najbolje pa so ocenili izvedbe, s katerimi se pogosto srečuje večina prebivalcev mesta. Obnova Cukrarne je bila tako ocenjena z zelo visoko povprečno oceno 4,16, visoko ocenjeni so tudi razširjeno zavetišče za živali na Gmajnicah, oživitev Plečnikove trafike na Tromostovju, nova streha Križank in obnova dveh mestnih vpadnic, Tržaške in Dunajske ceste.
Visoka je tudi povprečna ocena dela župana Jankovića – 3,61 (povprečne ocene najbolje ocenjenih politikov v anketah Vox populi znašajo od 3,3 do 3,8). Konec leta 2007, ko je bilo za njim prvo leto mandata, je sicer povprečna ocena Jankovićevega županovanja znašala nekaj manj kot 4, kar pomeni, da se je v minulih petnajstih letih poslabšala le za slabih 10 odstotkov.
Šibki kandidati desnice
K veliki prednosti Jankovića pred konkurenti odločilno prispeva tudi dejstvo, da je aktualni župan najbolj znano politično ime Ljubljane, vsi njegovi tekmeci v tem pogledu za njim močno zaostajajo. Kandidatka Levice Nataša Sukič, danes poslanka državnega zbora, do spomladi pa mestna svetnica, ki je od Jankovića še najmanj oddaljena, lahko na volitvah računa na volilni rezultat, ki bi bil primerljiv z volilnim rezultatom njene stranke v Ljubljani. Tega pa ne bi mogli reči za Jankovićeva tekmeca z desne, SDS-ovega Igorja Horvata in Aleša Primca, ki trenutno niti v seštevku ne dosegata običajnih volilnih rezultatov stranke SDS v mestu (vedno precej nad 10 odstotkov). Okoli 35 odstotkov volilnih glasov, ki jih bo prejel Janković, naj bi mu namenili volilci Liste Zorana Jankovića, ki bodo zanj glasovali domala enoglasno. Dobrih 25 odstotkov glasov v njegovem volilnem portfelju naj bi prejel od siceršnjih volilcev Gibanja Svoboda – tudi ti bodo z več kot 80-odstotno večino glasovali za Jankovića. Poznavanje kandidatov sicer pomembno prispeva k njihovim možnostim za izvolitev – razvpiti Aleš Primc kot županski kandidat dosega precej boljši rezultat kot njegova stranka Glas za otroke in družine, kandidat SDS Igor Horvat pa precej slabšega od pričakovanega volilnega izkupička demokratov. To potrjuje, da je bila odločitev njegove stranke, da za kandidata za župana Ljubljane nominira javnosti neznanega mestnega svetnika, slaba, saj Horvata ne poznajo niti volilci SDS – le 33 odstotkov ljudi, ki nameravajo glasovati za to stranko, bi glasovalo tudi za njenega županskega kandidata.
Zoran Janković ima torej zelo dobre možnosti, da tekmece premaga že v prvem krogu, Sukičeva bi glede na trenutno razpoloženje na volitvah lahko zbrala okoli 10-odstotno podporo, Horvat in Primc pa bosta pristala pri dobrih štirih odstotkih podpore, če njuni stranki v prihodnjih dveh tednih ne bosta okrepili predvolilne agitacije za njiju.
Župan brez svobode
In če se konec oktobra izmerjeno razpoloženje ljubljanskih volilcev tja do 20. novembra ne bo zelo spremenilo, bi se volilni rezultat Jankovićeve stranke na volitvah v mestni svet lahko skoraj prepolovil, razlog za to pa bo pojav Golobovega Gibanja Svoboda. Lista Zorana Jankovića, ki je na volitvah pred štirimi leti osvojila 42,4 odstotka glasov, ima danes 20,8-odstotno podporo, to pa med že opredeljenimi anketiranci znese 24,6 odstotka glasov podpore na volitvah oziroma slabo četrtino sedežev v mestnem svetu. Gibanje Svoboda naj bi prejelo dobrih 21 odstotkov glasov (pri čemer je treba vedeti, da sta se v to stranko združili tudi LMŠ in SAB, ki sta na lokalnih volitvah 2018 še nastopili samostojno in sta v Ljubljani skupaj prejeli šest odstotkov glasov). Verjetno je torej, da bi lahko županova lista v mestnem svetu izgubila absolutno večino.
Slabši rezultat kot na zadnjih lokalnih volitvah se po tej anketi obeta SDS, za katero je pred štirimi leti glasovalo 19 odstotkov udeležencev volitev, zdaj pa je ta stranka pri 10-odstotni podpori. Boljšega rezultata se lahko nadejata Levica in SD – prva kandidatna lista bi lahko segla čez 13 odstotkov, druga pa čez 6 odstotkov volilne podpore.
