Mikroplastiko lahko danes srečamo tako rekoč na vsakem koraku, marsikdo pa se ne zaveda, da gre za novodobno okoljsko onesnažilo, ki bo že jutri velik problem. Najdemo jo v številnih izdelkih široke porabe, tudi za osebno nego in čiščenje. Njeni delci imajo namreč zaradi trdote abrazivni učinek, lahko pa imajo tudi učinek emulgatorja, polnila ali veziva, izboljšajo kemijske in mehanske odpornosti izdelka. V kozmetiki je mikroplastika prisotna v obliki mikrokroglic, ki se ob uporabi teh izdelkov, prav tako čistil in detergentov, spirajo v komunalno odpadno vodo, deloma pa skupaj z embalažo pristanejo v odpadkih. Že leta 2019 so na velenjski fakulteti za varstvo okolja denimo opravili raziskavo o prisotnosti mikroplastike v zobnih pastah in ugotovili, da je malo več kot polovica tistih, ki so jih izbrali in so bile naprodaj v naših trgovinah, vsebovala sintetične polimere.
Osem slovenskih šol
je sodelovalo v projektu
Zelo pomembni viri mikroplastike v urbanih okoljih so sintetična tekstilna vlakna, pa tudi različne pnevmatike ter mestni prah. A ljudje o mikroplastiki ne vemo veliko. »Ob branju hčerine seminarske naloge na temo mikroplastike smo se prav zgrozili. Razmišljali smo, da najverjetneje tudi drugi o tem vedo čisto premalo, zato smo pomislili, da bi lahko preko programa Erasmus plus ozavestili širšo javnost, še posebej pa srednješolsko mladino. Povezali smo partnerje iz Slovenije in Italije ter zasnovali projekt, katerega zaključni del je bilo tekmovanje v pripravi najboljšega videa na temo svet brez mikroplastike. Vedeli smo, da mladi digitalno tehnologijo obvladajo, a smo bili kljub temu presenečeni nad širokim odzivom pa tudi kakovostjo in izvirnostjo poslanih videoposnetkov,« pove Alenka Dermol, koordinatorica mednarodnega projekta Mikroplastika – jutrišnji makro problem, ki je ob strokovni podpori fakultete za varstvo okolja tudi dala pobudo, da bi s problematiko mikroplastike v okolju seznanili čim več ljudi, zlasti mladih. V sodelovanju z italijansko nevladno organizacijo iz Taranta je ideja dosegla tudi dijake tamkajšnjih šol, ki so se pridružili projektu. V projektu je sodelovalo osem slovenskih šol, in sicer Šola za storitvene dejavnosti ter Šola za strojništvo, geotehniko in okolje Šolskega centra Velenje, III. gimnazija Maribor, Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik, Srednja šola Izola, Gimnazija Ormož, Šolski center Postojna, OŠ Valentina Vodnika Ljubljana ter Višja prometna šola Maribor.
Znanje, ki ga pri pouku
ne pridobijo
Projekt je bil usmerjen v izboljšanje ozaveščenosti o problematiki mikroplastike med mladimi, učitelji in izobraževalnimi ustanovami. Dijakom, študentom in učiteljem so izvajalci ponudili zanimive interaktivne spletne webinarje in kakovostno učno gradivo, ki ga bodo lahko uporabljali v šolah kot kurikularni ali obšolski učni vir. Projektne aktivnosti pa so zaključili s tekmovanjem v pripravi najboljšega in najbolj kreativnega videa na temo svet brez mikroplastike. Na natečaju je sodelovalo kar 34 videov, od tega 26 iz Slovenije in osem iz Italije, v pripravo katerih je bilo vključenih okoli sto dijakov. Zmagovalni video, ki je prejel najvišjo oceno strokovne komisije in zbral največje število všečkov na youtubu, so ustvarili Maks Gluvić, Tilen Sadar in Mohamed Murad, dijaki Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra pod mentorstvom profesorice Rafaele Kožlakar. »Priznam, da je odziv dijakov v projektu presenetil tudi mene, saj so bili najbolj aktivni tisti, ki pri rednih vsebinah kemije ne izstopajo. Menim, da je to zato, ker so lahko uporabili in predstavili znanja, ki jih sicer pri rednem pouku ne morejo. Skupina dijakov, ki je na natečaju zmagala, se je projektu pridružila šele pri izdelavi videa, kar pomeni, da so v preučevanje vsebin vložili kar precej truda. Z izborom teme so me presenetili in hkrati navdušili,« je še povedala Kožlakarjeva in dodala, da je bila to odlična priložnost za pridobivanje dodatnih znanj o vsebinah, ki jih pri rednem pouku kemije ne obravnavajo.
