Civilna iniciativa za ohranitev Plečnikovega stadiona v izvirni obliki je včeraj sporočila, da so prejeli odločbo ministrstva za naravne vire in prostor, ki je družbi Bežigrajski športni park 15. maja zavrnilo izdajo gradbenega dovoljenja za projekt na območju Plečnikovega stadiona. Informacijo so potrdili tudi na ministrstvu, kjer pa nam odločbe niso mogli posredovati, ker je še niso vročili vsem strankam. Povzeli so, da so izdajo gradbenega dovoljenja zavrnili, ker načrtovana gradnja ni bila skladna s predpisi s področja varstva kulturne dediščine in ker družba ni imela pravice graditi na vseh zemljiščih.
Gre za hud udarec projektu poslovneža Jožeta Pečečnika, ki pa je bil v veliki meri pričakovan. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije je namreč avgusta lani ponovno zavzel stališče, da Pečečnikov projekt ni skladen z varstvenim režimom odloka, ki varuje Plečnikova dela v Ljubljani. Poleg tega se je januarja letos pravnomočno zaključil postopek določitve pripadajočega zemljišča, ki je lastništvo spornega zemljišča med stadionom in Koroško ulico prisodil etažnim lastnikom Fondovih blokov. Zaradi te odločitve sodišča je družba Bežigrajski športni park, katere solastniki so Pečečnikova družba Elektronček, Mestna občina Ljubljana in Olimpijski komite Slovenije, ostala brez zemljišča, na katerem so načrtovali gradnjo šestih podzemnih parkirnih etaž in treh štirietažnih poslovnih objektov. Ker na zemljišču Bežigrajski športni park nima lastninske pravice, ministrstvo za naravne vire in prostor v bistvu ni imelo druge možnosti, kot da vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja zavrne.
Kako naprej?
Kaj bo sedaj storila družba Bežigrajski športni park, še ni jasno. Joc Pečečnik na naša vprašanja o prihodnosti projekta včeraj ni odgovoril, odgovorov prav tako nismo prejeli od preostalih dveh družbenikov. Župan Zoran Janković naj bi situacijo komentiral na torkovi tiskovni konferenci. Odločitev ministrstva še ni pravnomočna, saj lahko Bežigrajski športni park sproži upravni spor v roku 30 dni od prejema odločbe. Investitorji poleg tega še vedno upajo, da bodo lahko prek vrhovnega sodišča vendarle obrnili izid postopka o določitvi pripadajočega zemljišča. Vendar mora vrhovno sodišče najprej odločiti o tem, ali bo njihovo vlogo sploh obravnavalo.
V Civilni iniciativi za ohranitev Plečnikovega stadiona v izvirni obliki pozdravljajo odločitev ministrstva. »Pričakujemo, da bo ta zavrnitev državo dodatno spodbudila k aktivnemu posegu v reševanje Plečnikovega stadiona, in to tako, da bo našla rešitev za prenos lastništva spomenika bodisi z odkupom bodisi z menjavo za drugo nepremičnino ter tako omogočila, da bosta obnova in revitalizacija stadiona v izvirni obliki in v skladu s predpisi čim prej stekli,« je dejala članica iniciative Karmen Stariha.
Na kulturnem ministrstvu so že pred časom zavzeli stališče, da bi bilo najbolj smiselno, če bi bil Plečnikov stadion, ki je zavarovan kot kulturni spomenik državnega pomena, v javni lasti. »Vlada v dialogu z vsemi deležniki že proučuje različne možnosti rešitve in vrste sodelovanj v skrbi za ohranitev in oživitev Plečnikovega stadiona. Pri tem je nujen konstruktiven dialog med mestom, zasebnim lastnikom in državo, saj bomo le tako prišli do najbolj optimalne rešitve, ki bo v korist ljudi, okolja in ohranjanja kulturne dediščine,« je aprila letos ministrstvo za kulturo odgovorilo na pobudo poslanca Jonasa Žnidaršiča (SD), naj država kupi stadion. Čeprav so na kulturnem ministrstvu pred nekaj meseci priznali, da denarja za nakup stadiona nimajo, naj bi se o prodajni ceni s Pečečnikom vendarle pogajali. Slednji je v četrtek za Pop TV povedal: »Država si to želi odkupiti. Podal sem svoje pogoje in čakam. Če bodo želeli odkupiti, sem seveda pripravljen prodati, ker ne želim družbenega konflikta na bežigrajskem stadionu.«
Dolg proces
Bežigrajski športni park si že več let prizadeva dobiti gradbeno dovoljenje za istoimenski projekt na območju Plečnikovega stadiona. Vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja v integralnem postopku, kjer ministrstvo sočasno opravi še presojo vplivov na okolje, je Bežigrajski športni park oddal že decembra 2018, nato pa jo je moral še večkrat dopolniti. Prejšnje ministrstvo za okolje in prostor je nato marca 2021 izdalo odločbo, v kateri je izdajo gradbenega dovoljenja zavrnilo, ker gradnja ni bila v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Pri tej odločitvi je bilo ključnega pomena mnenje ministrstva za kulturo iz leta 2020, ko je slednjega še vodil Vasko Simoniti, in sicer da je Pečečnikov projekt neskladen s temeljnimi načeli varstva kulturne dediščine in v nasprotju z odlokom o razglasitvi Plečnikovih del za državne spomenike. Posledično je zavod za varstvo kulturne dediščine, ki je projektu sprva dal zeleno luč, naknadno izdal negativno mnenje, na katero se je pri odločanju o gradbenem dovoljenju oprlo okoljsko ministrstvo.
Pečečnik je zaradi tega sprožil upravni spor, v katerem je zatrjeval, da je negativno mnenje zavoda za varstvo kulturne dediščine nezakonito in da ga okoljsko ministrstvo sploh ne bi smelo upoštevati pri odločanju o gradbenem dovoljenju. Upravno sodišče je res odpravilo odločbo ministrstva in slednjemu naložilo, naj ponovno odloči. Toda iz sodbe je razvidno, da negativno mnenje zavoda za varstvo kulturne dediščine ni bilo sporno. Upravno sodišče je od ministrstva pričakovalo, da pregleda vsa kulturnovarstvena mnenja v postopku, se do njih opredeli in svojo odločitev tudi utemelji.
A zgodba ima še bistveno daljšo brado. Bežigrajski športni park je že po stari gradbeni zakonodaji poskušal priti do gradbenega dovoljenja, pa se mu je takrat zataknilo že korak prej, pri pridobivanju okoljevarstvenega soglasja. Družba je agencijo za okolje za to soglasje zaprosila leta 2010, nato pa je sledil niz štirih nepravnomočnih odločitev. V dveh primerih je agencija izdala okoljevarstveno soglasje, v dveh pa ga je zavrnila. Nobena od teh odločitev pravnomočnosti ni dočakala, bodisi zaradi pritožb stanovalcev Fondovih blokov bodisi zaradi pritožb Bežigrajskega športnega parka. Preden bi agencija za okolje izdala še peto odločitev, je Bežigrajski športni park vlogo za izvedbo presoje vplivov na okolje umaknil in skladno z novo gradbeno zakonodajo sprožil integralni postopek izdaje gradbenega dovoljenja.
»V civilni pobudi ob tem ponovno poudarjamo, da je temeljni in nepremostljivi problem projekta Bežigrajski športni park napačna in nestrokovna umestitev v prostor, saj je projekt za dano lokacijo povsem neustrezen in predimenzioniran. Poleg tega, da bi povzročil uničenje kulturnega spomenika, bi tako v času gradnje kot tudi med obratovanjem povzročal prevelike negativne vplive na okolje, kar bi resno ogrožalo zdravje in premoženje prebivalcev. Problem Bežigrajskega športnega parka tako nikakor niso niti birokratske ovire niti neživljenjska zakonodaja, ampak njegova spomeniška in okoljska nesprejemljivost,« je v imenu iniciative še povedala Starihova.
