“Rože kradejo grde ženske in neumni moški« je napis, ki se je nekega lepega dne pojavil v cvetličnem koritu pred trgovino z ročno izdelanimi usnjenimi umetninami na Trubarjevi cesti, preko katere se je običajno lepo izogniti trumam turistov na Tromostovju na poti s kolesom v službo.
Če drugega ne, takšen inovativen pristop v boju proti kradljivcem rož nasmeji vsakega, ki se veseli, da se je mogoče česa tako zoprnega in jezljivega še lotiti s humorjem, četudi napis z majhnimi črkami »Pozor, v zemlji je steklo« daje slutiti, da je prizadetemu počasi začelo presedati. A zadeva se je stopnjevala. V naslednjih dneh se je v drugem cvetličnem koritu pred isto trgovino pojavil še napis: »To je korito za rože. To ni pepelnik, pisoar, pasji wc, smetnjak. Bo šlo?«
In potem človeka začne mučiti »firbec«, kaj se je zgodilo in kakšne so izkušnje »tistih v trgovini« s tistimi, ki kradejo rože, zasajene v cvetlična korita, vanje ugašajo svoje čike, lulajo v cvetlična korita ali pustijo lulati svoje pse nanje ter vanje odlagajo smeti. Eva, lastnica trgovine, ki se že devet let trudi za lepšo podobo ulice, ker je prepričana, da moramo vsi vsaj malce prispevati k temu, da se je po ulici lepo tudi samo sprehoditi, zato ker je prijazna, lepa in zelena, ima s tatovi rož, lulajočimi v in ob korita, kadilci z nekulturnimi manirami in odlagalci smeti vsepovsod nadvse bogate izkušnje. V devetih letih so ji kakih stokrat ukradli sveže posajene rože, običajno skupaj z zemljo, ki se jih je držala, ko jih je presadila iz plastičnih lončkov iz vrtnarije v visoka cvetlična korita. Celo slednjim ni bilo prizaneseno, že nekajkrat so jih s skupno pomočjo sosedov ali stalnih strank našli v bližini Ljubljanice in jih vztrajno vračali nazaj. Eva pa je vanje vztrajno sadila vedno nove rože. Nekoč se je celo odločila za eksperiment in v korita nasadila koprive, misleč, da bodo morda te odvrnile storilce od zlih namer. A tudi te niso zdržale več kot le nekaj noči.
Ko je ob koritih našla gospe, ki so si v njih nabirale metin čaj, jim je ponudila, da jim ga prinese od doma, na vrtu je mete več kot dovolj in Eva jo je pripravljena deliti. Ni pa pripravljena obupati in pravi, da bo rože v korita vztrajno sadila še naprej, saj verjame, da so v mestu v veliki večini doma lepe ženske in pametni moški, ki razumejo, zakaj je zavržno krasti rože, ki so jih ljudje s trudom posadili v cvetlična korita, lulati v njih ali nanje, ugašati vanje svoje čike ali jih uporabljati za smetnjak, ter je le nekaj posamičnih bedakov, ki se na to požvižgajo.
