Eden od blokov v moji ulici je nedavno izbojeval pomembno pravno zmago. Prostor okoli bloka, ki vključuje zelenico z več starimi drevesi, ki smo si jo prej lastili vsi meščani, je prešel v last in upravljanje lastnikov stanovanj v bloku. Svojo priborjeno pravico so lastniki nemudoma uveljavili: med pločnikom in zelenico pred blokom je zrasla visoka kovinska ograja, štiri stara drevesa pa so se morala umakniti novim asfaltiranim površinam, ki so lastnikom prinesle okoli deset novih parkirnih prostorov.
Videz mesta in pogoji za bivanje se ne spreminjajo le z novogradnjami in prenovami javnih prostorov. Manj opazen, a bolj vseobsegajoč in za kakovost življenja v mestu morda še pomembnejši je proces preobrazbe vrtov in dvorišč okoli hiš in blokov. Največkrat gre za večanje tlakovanih in zmanjševanje zelenih površin, da bi dobili več prostora za avtomobile, pomemben motiv pa je tudi lažje vzdrževanje. Asfalta ni treba ne kositi ne obrezovati.
S tovrstnimi procesi so se mnoga mesta v razvitejšem delu Evrope srečala že pred desetletji. In ja, napredna mesta se zdaj na vse načine trudijo, da jih ne bi le ustavili, ampak preobrnili. Asfalt in beton spreminjajo v zelenice ali vsaj v peščene ali drugače vpojne površine. In to ne le na javnih, ampak tudi na zasebnih zemljiščih. Zakaj? Mesto z manj drevesi in grmičevja se v poletni vročini mnogo hitreje pregreva. Krošnje upočasnjujejo odtekanje padavinske vode ob nalivih in s tem zmanjšujejo možnost urbanih poplav. Zelenje pripomore tudi k višji kakovosti zraka in mikroklimi v odprtih prostorih in bližnjih stavbah. Na drugi strani več neprepustnih tlakovanih površin nevarnost urbanih poplav močno povečuje. Povečuje se površina, s katere je treba vodo zbirati v odtočne sisteme, hkrati pa voda z njih tudi hitro odteče in tako prispeva k izrazitim koničnim obremenitvam teh sistemov. Tlakovane površine ob tem bistveno prispevajo k učinku toplotnega otoka v mestih in pogosto v poletni vročini predstavljajo lokalne vroče točke.
Z vidika skupnega interesa pa je škodljivo tudi povečevanje količine parkirnih prostorov. Dostopnost parkiranja je eden glavnih dejavnikov pri izbiri avta za vožnjo po mestu. In to povzroča celo vrsto kratkoročnih in dolgoročnih stroškov za občinsko in državno blagajno, od gradnje in vzdrževanja cest do slabšanja zdravja prebivalstva.
Naj nam torej država in mesto določata, kaj smemo početi s svojo zemljo? Ja, in to že ves čas tudi počneta. Naša svoboda je pač omejena s svobodo drugih, zato smo državi in občini zaupali skrb za skupno dobro. Skrajni čas je, da za preprečevanje vedno večje škode urbanih poplav in vročinskih valov tudi ukrepata.
