Pravzaprav si je treba naslov današnje novice o tem, kako Študentska organizacija Univerze v Ljubljani še vedno skriva, kaj počne z denarjem študentov, prebrati dvakrat, da bi dojeli vso nezaslišano predrznost in aroganco njenih vodilnih, do katere je med drugim pripeljala tudi dolgoletna izkrivljenost vloge organizacije, ki se je povsem odlepila od tega, kar bi morala biti, in katere primarni namen bi moral biti vse kaj drugega kot to, kar je danes.
»ŠOU Ljubljana namesto omogočanja dostopa do dokumentov raje plačuje globe,« so včeraj na tiskovni konferenci opozorili predstavniki Radia Študent, ki so vprašanja in zahtevo po dokumentaciji o tem, kako študentska organizacija porablja denar, ki se na njen račun skoraj v celoti steka iz koncesijskih dajatev študentskega dela, na ŠOU naslovili že maja lani. Po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja bi morali na ŠOU o zahtevi radia odločiti do 13. junija lani, novembra je direktorja ljubljanske študentske organizacije, Andreja Klasinca, naj to stori, pozval informacijski pooblaščenec, decembra lani pa je upravna inšpekcija Klasincu izdala globo, ker jim v zakonsko določenem roku ni posredoval zahtevanih informacij javnega značaja. Direktor je globo v višini 800 evrov tudi plačal, na Radiu Študent pa še do danes, torej po 286 delovnih dneh, niso prejeli zahtevanih odgovorov in dokumentacije.
Kako narobe ŠOU razume vlogo medija – morda tako razmišlja zato, ker ga delno financira – izhaja iz njegovega včerajšnjega sporočila za javnost, kjer so zapisali: »Njegovo vlogo (Radia Študent, op. p.) vidimo prav v tem – zagotavljanju kakovostnih radijskih in multimedijskih vsebin študentski populaciji – ne pa v nadzorovanju lastnega delovanja oziroma delovanja matične organizacije.« In če k temu preberete še stavek, zapisan pred tem, namreč da »mu na ŠOU zagotavljamo stabilno financiranje, s katerim mu omogočamo obstoj ter nadaljnje zagotavljanje nekomercialnih vsebin javnosti, ki na trgu najverjetneje ne bi obstale«, iz vrstic skače neprijetna grožnja, s katero vodstvo ljubljanske študentske organizacije Radiu Študent sporoča, naj jim njihovi novinarji nehajo gledati pod prste, ker jim bodo drugače zaprli pipico. Kar so enkrat, ker se Radio Študent ni hotel obnašati kot njihov vazalski medij, že skoraj storili. Razlogov za to, da bi medije in še koga drugega nujno moralo zanimati, zakaj ŠOU nikakor noče bolj transparentno zapravljati študentskih milijonov, pa je že leta in leta več kot dovolj. Med njimi je ta, da je predsedstvo študentske organizacije leta 2019 več kot 10.000 evrov porabilo za prevoze s taksiji, še med bolj nedolžnimi.
