Na gradu Štanjel je svoja vrata odprl težko pričakovani Muzej slovenskega jezika in s svojo inovativnostjo že navdušil prve obiskovalce. Izkušnja, ki jo ponuja novi muzej, pravzaprav ni klasično muzejska, temveč gre za resnično edinstveno doživetje jezika in širjenje ljubezni do slovenščine. Skupna investicija, ki zajema tudi obnovo gradu z novim prireditvenim centrom v dvorani Kobencl in kulturnim inkubatorjem KIŠ, je 2,3 milijona evrov. Komenska občina je 1,7 milijona evrov pridobila iz evropskih sredstev v okviru načrta za odpornost in razvoj.
Muzej slovenskega jezika in knjige je zasnoval zavod Škrateljc pod vodstvom dr. Uroša Grilca, ki je izoblikoval koncept in koordiniral postavitev muzeja. Za oblikovanje vsebin je poskrbel Inštitut Frana Ramovša pri ZRC SAZU z dr. Kozmo Ahačičem na čelu, partnersko pa so vsebine in eksponate prispevali še Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, Slovenski šolski muzej, RTV Slovenija, Ali Žerdin (Muzej tiska) in Antikvariat Glavan. Del razstave je tudi začasna razstava, ki bo namenjena predstavitvi manjšinskih jezikov sveta, tokrat je to razstava veleposlaništva Švice Govorimo retoromansko!. »Slovenščina je bila od nekdaj temeljni povezovalni simbol naše skupnosti in države. Zato bo imel Muzej slovenskega jezika in knjige v našem prostoru zagotovo velik pomen. Muzej predstavlja slovenščino v času, prostoru in najrazličnejših okoliščinah. Pokaže nam, kar vemo, a na to nismo pozorni – ali pa smo že pozabili. In nas znova spomni na moč jezika in knjige,« je poudaril dr. Kozma Ahačič.
Z mislijo na mlajše generacije
Da je muzej plod desetletnega dela, je povedal dr. Uroš Grilc iz zavoda Škrateljc: »V tem času smo zbirali gradivo, povezali ključne nacionalne institucije, ki skrbijo za jezik in knjigo, predvsem pa smo iskali odgovore, kako danes kar najširšemu občinstvu predstaviti zgodovino, sedanjost in prihodnost slovenščine. Še posebej z mislijo tudi na mlajše generacije, ki že desetletje dosegajo na vso moč skrb vzbujajoče rezultate iz bralne pismenosti, ki nas umeščajo globoko pod povprečje držav OECD,« je povedal Grilc.
Uspelo jim je, da Muzej slovenskega jezika in knjige ponudi zgoščen pregled zgodovine razvoja slovenskega jezika, njegovih zvrsti, priročnikov, značilnosti in posebnosti. »Poleg jezika postavlja v ospredje slovensko knjigo, njene začetke, razvoj, pomen in vpliv pri širjenju slovenske besede, ob tem pa tudi knjigo kot objekt ter delo restavratorjev in konservatorjev, ki skrbijo za ohranjanje knjig,« je povedal in dodal, da so prvič na enem mestu zbrani ključni knjižni mejniki iz slovenske zgodovine, ki so pomembni za razvoj knjižnega jezika in konstituiranje naroda in države. »Muzej obravnava tudi vsebine, ki osvetljujejo razvoj slovenskega šolstva ter zgodovino rabe in uveljavljanja znakovnega jezika, jezika gluhih in naglušnih, in brajice, pisave slepih in slabovidnih. Predstavljeni so mejniki slovenskega časnikarstva in načini, kako se knjige ohranjajo ter restavrirajo. Posebno tankočutno je predstavljeno tudi obdobje med obema vojnama, ki je prav Primorsko močno zaznamovalo z zatiranjem slovenščine.« Prav to je bil tudi eden od simbolnih razlogov, zakaj je Muzej slovenskega jezika in knjige našel svoje mesto v Štanjelu, ob zahodni jezikovni meji.
Narečja in urbana slovenščina
Znotraj muzeja so tudi tri panojske razstave: Jezični možje, Reformatorji v stripu in Poljub z jezikom. Vsaka od njih na svoj unikaten način pripoveduje svojo zgodbo: prva o nastanku slovenskega jezika, druga o prelomnem obdobju reformacije ter tretja o razvoju slovnic in slovarjev skozi čas. Pa vendar je zgodovina jezika le del razstave, spomni Grilc. »Glavni poudarek novega muzeja je sodobna slovenščina. Posebno mesto imajo v njej narečja, prikazanih je sedem glavnih slovenskih narečnih skupin, a prav tako spoznate odtenke urbane slovenščine.« Muzej je zasnovan dinamično, interaktivno, z veliko priložnostmi, da zaslišite, preizkusite, občutite in okusite slovenski jezik, najsi ga znate ali ne. Zato je zanimiv za vse skupine obiskovalcev, v njem bodo uživale družine, osnovnošolci in dijaki, poglobljeno znanje in izkušnjo jezika pa odkrivali tudi jezikovno podkovani obiskovalci.
