Spodnji Stari Grad. Dva večja požara v zadnjega pol leta v centru za ravnanje z odpadki v Spodnjem Starem Gradu sta tamkajšnje krajane, ki že dlje časa opozarjajo na neurejenost centra, dvignila na noge. Prvič je zagorelo 4. avgusta lani malo po 18. uri, z ognjem se je kar dvanajst ur borilo okoli sto gasilcev. Zgorelo naj bi okoli 150 ton nenevarnih odpadkov, po podatkih Kostaka naj bi bil vzrok požara samovžig v skladišču kosovnih odpadkov. Večje gmotne škode ali škode za okolje po trditvah Kostaka ni bilo. Drugič je zagorelo 1. januarja dvajset minut po drugi uri popoldne. Požar je bil pogašen v dveh urah, večje škode tudi tokrat ni bilo. Pravzaprav je bil to tretji požar, vmes je enkrat zagorel eden od strojev na deponiji, pravi član sveta krajevne skupnosti Spodnji Stari Grad - Spodnja Libna Andreas Repše. Prebivalci, ki že desetletja sobivajo s smetmi, so, razumljivo, prestrašeni. »Na srečo je v obeh primerih veter pihal stran od naselja. Sprašujem pa se, kaj bi bilo, če bi se veter obrnil proti naselju,« pravi Repše.
Dvakrat imeli srečo,
a kaj bo tretjič?
Enako razmišlja tudi predsednik krajevne skupnosti Jože Stibrič, ki živi le kakih tristo metrov od centra za ravnanje z odpadki. »Pri drugem požaru je gorelo ob robu velikega kupa embalaže, veter je pihal proti Brežicam. Če bi se obrnil proti naselju, sem prepričan, da požara več dni ne bi pogasili. In prav tega se bojimo. Dvakrat smo imeli srečo, ne vemo pa, kako bo tretjič.« Stibrič ob tem poudarja, da krajani stojijo na realnih tleh. »Zavedamo se, da čez noč ni mogoče kar nekam odpeljati tako velikega kupa embalaže. In tudi, da tak center nekje pač mora biti. Želimo zgolj, da se deponija omeji na neki obvladljiv obseg in zmanjša nevarnost požarov.« Krajani ob tem opozarjajo tudi na nesnago okrog centra, zlasti ob cesti proti nuklearki. »Če že sobivamo z odlagališčem, naj bo vsaj urejeno, kot je treba, predvsem pa naj bo obvladljivo.«
Po Stibričevih besedah so se smeti na tej lokaciji, kjer so bile nekoč gramoznice, odlagale že od konca 80. let, potem pa so tam uredili center za ravnanje z odpadki oziroma sortirnico, sprva namenjeno le za krško občino. Posel se je kasneje razširil, odpadno embalažo naj bi tja vozili tudi iz drugih občin. Kot so nam pojasnili v Kostaku, je bil center do leta 2009 namenjen obdelavi odpadkov in odlagališču, od tedaj pa se odpadki na tem območju ne odlagajo več. Leta 2012 so odprli center z avtomatizirano sortirno linijo za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov, leta 2015 pa so zgradili še pokrito kompostarno za obdelavo bioloških odpadkov. Celovit sistem ravnanja z odpadki so zaključili leta 2016 z vzpostavitvijo proizvodne linije za alternativna goriva. Na leto obdelajo okoli 140.000 ton nenevarnih odpadkov, pretežno mešanih komunalnih odpadkov in mešane komunalne embalaže, ki jo k njim vozijo tudi iz Kopra, Nove Gorice, Sežane in drugih občin.
Okrepili varovanje in nadzor
Stibrič ob tem priznava, da s Kostakom in njegovim sedanjim vodstvom korektno sodelujejo. »Kostak denimo zdaj koplje bazen za požarno vodo, saj se je ob prvem požaru izkazalo, da vode za gašenje ni bilo dovolj. Uredili so tudi ograjo okoli območja centra.« Kot kaže, Kostak izpolnjuje tudi obljubo o ukrepih za povečanje protipožarne zaščite. Tako so med drugim okrepili fizično varovanje, uvedli širši video nadzor, nabavili sonde za odkrivanje nihanj temperature na območju skladiščenih odpadkov, nabavili bodo termovizijsko kamero, uvedli so strožje varnostne ukrepe glede gibanja in logistike na območju centra, z marcem pa bodo zaposlili tudi dodatne ljudi za okrepitev notranjega in splošnega nadzora, naštevajo v Kostaku.
Krajani upajo zlasti na čimprejšnjo gradnjo obljubljenega novega centra, ki bo celotno tehnologijo obdelave odpadkov in potrebno infrastrukturo »spravil« pod streho oziroma v zaprti prostor, z uporabo najsodobnejših tehnologij pa naj bi se zmanjšali tudi vplivi na okolje. Po podatkih župana Janeza Kerina naj bi bilo še letos pridobljeno gradbeno dovoljenje, sledijo postopki za izbiro izvajalca, do konca prihodnjega leta pa naj bi center tudi zgradili. Center, ocenjen na 25 milijonov evrov, bo obsegal 20.000 kvadratnih metrov pokritih površin, obdelava odpadkov se bo izvajala izključno v zaprtem, nadkritem prostoru, s čimer naj bi zmanjšali vplive na okolje, od hrupa do vonja. »Eden glavnih razlogov za gradnjo novega centra so bile prav prostorska utesnjenost in logistično neustrezne rešitve pri obdelavi odpadkov. Vse emisije v okolje v obstoječem centru so v okviru dovoljenih mej, je pa res, da nam prostorska utesnjenost povzroča težave pri obvladovanju urejenosti centra,« priznavajo v Kostaku. Kot pravijo, dodatno zaposlujejo tudi z namenom čiščenja in urejanja okolice centra.
