V občini Šenčur se predstavljajo z novo turistično ponudbo – prvim muzejem dioram v Sloveniji. Zgodovinski in kulturni mejniki naše dežele so predstavljeni v obliki natančno izdelanih maket in miniaturnih tridimenzionalnih modelov, ki pripovedujejo zgodbe in nosijo globoka sporočila.
Avtor več kot dvajsetih razstavljenih maket in dioram, ki so njegovo življenjsko delo in so razstavljene v dveh nadstropjih, je Igor Grabnar. »Svojo strast do zgodovine in maketarstva sem združil v poustvarjanju ključnih dogodkov slovenske zgodovine do osamosvojitve Slovenije. Med najbolj izstopajočimi so predstavitev življenja koliščarjev, koncentracijsko taborišče Ljubelj, razglasitev samostojnosti Slovenije in postavitev Aljaževega stolpa na vrhu Triglava,« je ob odprtju muzeja povedal Kamničan.
Kot je poudaril, je pri dioramah najpomembnejša zgodba. »Koliščarska maketa Stare gmajne na Verdu pri Vrhniki denimo prikazuje življenje koliščarjev pred okoli 5200 leti. Na maketi so prikazane naseljene in zapuščene kolibe, ostanki kolib, drevaki, s katerimi so se vozili po jezeru, cesta iz brun in najpomembnejše odkritje – najstarejše kolo na svetu z osjo, ki so ga leta 2002 našli arheologi,« je naštel Grabnar.
Več kot 50.000 ur dela
Razstavljene makete in diorame med drugim prikazujejo evolucijo človeka po Darwinovi teoriji, mamuta v Nevljah pri Kamniku, Franceta Prešerna, Ivana Cankarja, partizansko bolnišnico Franjo, rimsko Emono, Solkanski most, soško fronto, začetek druge svetovne vojne na slovenskem ozemlju ter gasilstvo nekoč in danes.
Igor Grabnar nam je zaupal, da je razstavo pripravljal osem let in ob pomoči šestih sodelavcev, skupaj pa so ji posvetili več kot petdeset tisoč ur dela, kar bi za enega človeka predstavljalo kar 24 let dela. Vodja programa v muzeju Bine Logar je poudaril, da z muzejsko razstavo v Šenčur prihajajo tudi ustvarjalne delavnice. V okviru šenčurskega zavoda za spodbujanje kreativnih in tehničnih hobijev jih bodo izvajali po pedagoški metodi back to basics.
»Rdeča nit delavnic bo mlade navdušiti za tehnične hobije. Poleg predstavitve zgodovine Slovenije na drugačen način bomo otrokom ponudili še pester nabor kreativnih in tehničnih delavnic,« je povedal Logar, ki ima več kot dvajset let izkušenj z organiziranjem delavnic za otroke in mladostnike ter razstav njihovih izdelkov.
Razstavo bodo dopolnjevali in spreminjali
Vodja muzejskega programa je še poudaril, da maketarstvo pri učencih omogoča dober razvoj desne hemisfere, s pomočjo katere razvijajo ustvarjalni potencial, ob tem pa tudi urijo koncentracijo in razvijajo svoje tehniško razmišljanje.
Župan občine Šenčur Ciril Kozjek je napovedal, da bo nova razstava v muzejski zgradbi, kjer sicer v okviru občine različne razstave prirejajo že od leta 2001, živa in jo bodo avtorji še dopolnjevali z novimi dioramami. Kozjek si želi, da bi avtorji razstave v maketi v prihodnje poustvarili tudi središče Šenčurja, da bi se kot del zgodovine ohranilo za zanamce.
Potem ko so muzejska vrata nove razstave Slovenija v malem za šole in večje skupine odprli že v prvi polovici meseca, so si jo ostali obiskovalci lahko premierno ogledali v soboto, 25. januarja. Vstopnica znaša za odrasle osem in otroke pet evrov, muzej pa bo v prihodnje odprt ob sobotah.
