Sodobno tržnico z valovito streho, ki je ena najlepših na Gorenjskem, so v Medvodah uredili pred štirimi leti. Prodajalcem so ob prodajnih mizah na voljo tudi prodajna mesta, namenjena za prodajo iz vozil, in zaprte prodajne omare. Osrednji del tržnega prostora, ki zaživi dvakrat na teden, ob sredah in sobotah, je tudi manjši gostinski lokal z letnim vrtom, a je ta maja letos žal zaprl svoja vrata. Vse od takrat so si na medvoški občini zaman prizadevali najti novega najemnika lokala. »Postopek javnega zbiranja ponudb za oddajo gostinskega lokala še ni zaključen, je pa tik pred tem. Ocenjujemo, da bo končna odločitev izdana kmalu,« je pred dnevi pojasnila Sonja Rifel z Občine Medvode. Na zadnji, tretji poziv občine za oddajo lokala so se odzvali trije ponudniki, ki so oddali popolne ponudbe. Po besedah Riflove si Občina Medvode želi, da bi izbrani najemnik poleg osnovne gostinske dejavnosti dogajanje na osrednjem prizorišču centra občine popestril še z dodatnim programom, zato bo na izbor najemnika poleg višine najemnine, ki predstavlja 70 odstotkov točk, pomembno vplivala tudi ponudba spremljajoče dejavnosti, kar so na občini v zadnjih letih pogrešali.

»Po pestrem dogajanju na območju večnamenske ploščadi in tržnice v dopoldanskih urah je utrip centra v popoldanskih in večernih urah zamrl, zato smo v vseh stikih s potencialnimi zainteresiranimi ponudniki spodbujali čim bolj dodelan dodatni program,« je poudarila Riflova. »Zagotovo si vsi želimo, da osrednja točka v centru Medvod čim hitreje dobi novega najemnika,« je še dodala Sonja Rifel.

Pozimi jih motita prepih in mraz

Na vprašanje, ali je zadovoljen s prodajo, Miha Bukovšek, ki med in čebelji vosek na medvoški tržnici prodaja že dvajset let, odgovori z »da in ne«. »V redu je, ko nas obiščejo kupci in so zadovoljni. Prav tako smo prodajalci hvaležni, da imamo streho nad glavo, čeprav se je že zgodilo, da je ta spomladi, ko je bila odjuga, puščala. Največja pomanjkljivost te tržnice je, da ni zaprta z ene strani, zato stalno piha. Poleti je to sicer dobrodošlo, pozimi pa nas prodajalce pogosto zebe,« je pojasnil predstavnik tretje generacije družinskega čebelarstva Bukovšek iz Golega Brda in dodal, da bi morali biti prodajalci pri občinskih veljakih bolj slišani. »Marsikdo, ki je prišel spit kavico v lokal na tržnici, se je oglasil tudi pri nas na stojnici in je kaj kupil. To je neke vrste obred oziroma družabni dogodek. Ljudje pridejo ob sobotah po srečanju in klepetu s prijatelji vselej radi kupit domače izdelke, zdaj tega zaradi zaprtja gostinskega lokala ni,« meni Bukovšek.

Glede letošnje letine medu je povedal, da je bil začetek katastrofalen, saj jim jo je v marcu in aprilu zagodla zmrzal, potem je maja akacijo, ki je takrat medila, dokončno uničilo še deževno in vetrovno obdobje. »Tudi kostanj je zelo občutljiv za padavine, medtem ko smo z lipo zadovoljni in jo bomo kmalu začeli točiti. Sinoči sva s sinom čebele selila iz Male Gore pri Kočevju, a naju je ujela nevihta s strašnim dežjem in vetrom, zaradi česar sta dve smreki padli tik ob čebelnjaku,« je bil zaskrbljen sogovornik in priznal, da so nevihte, ki uničijo medenje rastlin, ena največjih bojazni čebelarjev. Glede cen medu na trgu je čebelar poudaril, da tako kot odličnega novega avtomobila ni mogoče kupiti za 2000 evrov, ima tudi naravno pridelan med svojo ceno: »Tisti, ki želijo kakovosten med, ga kupujejo pri lokalnem čebelarju, ki mu zaupajo. Čebelarji imamo pogoste nadzore inšpekcij in se nam ne splača goljufati. Naše delo je zahtevno in odgovorno, a v njem vseeno najdem tudi veliko romantike. Čebele človeka bodisi zagrabijo bodisi ga zavržejo. Če si iz pravega testa, da sprejmeš bolečino ob čebeljem piku ali bolečino ob neuspehu, ko letina ni dobra, potem si lahko dober čebelar.«

Časa za morske užitke ni

Martin Reya se ob sredah in sobotah v Medvode že petnajst let vozi iz Kozane v Goriških brdih. Od maja do julija prodaja češnje in marelice, oktobra in novembra je njegova prodajna miza polna kakijev ter belega in rdečega vina. »Tukaj se dobro počutim zaradi prijaznih ljudi, prijetnega vzdušja in dobre prodaje,« je zaupal ob našem obisku in dodal, da je bilo letos manj češenj, saj so zaradi oblice dežja sadeži razpokali, medtem ko je letina marelic dobra. Kako pa v vlogi prodajalca prenaša hudo vročino v teh dneh? »Zadnja leta, ko imamo v Medvodah streho nad glavo, je znosno in lažje. Včasih, ko smo se pred žgočim soncem zaščitili le s senčniki in smo sadje ponujali na plastičnih mizah, ki smo jih sami naložili iz kombijev, je bilo precej težje,« se je spominjal Reya in priznal, da prav tako pogreša kavico v sosednjem lokalu.

Slabši obisk tržnice v teh dneh opaža tudi Marija Koželj s kmetije Koželj v Hrašah. Tudi ona v Medvodah prodaja že od samega začetka, pri delu pa ji pomaga sin Slavko. »Pozna se, da so šli ljudje na dopust, pa še vročina je. Ob sredah je prodaja zelo slaba, ob sobotah je boljša,« je povedala Mici, kot ji pravijo tudi redne stranke. Njena prodajna miza je polna domače zelenjave in jabolk. Letos na njeni njivi najbolje uspevajo kumare, bučke in fižol, na tržnici pa ponuja tudi različne sorte krompirja, korenje, kolerabo, čebulo in ohrovt. »Letošnjo letino krojijo tako suša kot dež in veter. Sinoči nam je orkanski veter odkril toplo gredo, v kateri je uspeval paradižnik,« je zaupala Koželjeva. Ko ni na tržnici, sta s sinom že ob pol šestih na njivi, kjer se lotita puljenja plevela, ob enajstih, ko postane prevroče, se odpravita domov. Kaj pa dopust? »Ta bo prišel na vrsto šele jeseni. Veste, v tem času imam polne roke dela tudi s sadikami solate in radiča, ki jih je treba redno zalivati. Septembra bo več časa za počitek, takrat bomo šli z družino v Izolo, kjer je pasja plaža, da se bo lahko z nami kopal tudi naš kuža,« ob koncu klepeta strne Mici.