Strukturo z ogrodjem iz železa in stenami iz stekla si je zamislila tržaška umetnica in notranja oblikovalka Celia Stefania Centonze, vanjo pa bo možno tudi vstopiti. V notranjosti bo na tleh mozaik, steklene stene obeliska pa bodo dodatno obogatili verzi slovenskih in italijanskih pesnikov. Med njimi bodo tudi stihi Giuseppeja Ungarettija, Franceta Prešerna, Carla Michelstädterja in Franceta Bevka, je v torek poročal Primorski dnevnik.
Sporočilo sožitja in solidarnosti med narodi
Verze bo na stenah "goriškega Eifflovega stolpa", kot ga je poimenoval časnik slovenske skupnosti v Furlaniji-Julijski krajini, ustvaril italijanski umetnik Marco Nereo Rotelli, znan po svetlobnih instalacijah. Z igro svetlobe bodo verzi odsevali na tleh okrog umetnine. Kot poroča italijanska tiskovna agencija Ansa, bodo besede, vgravirane v steklo, nosile univerzalno sporočilo sožitja in solidarnosti med narodi. Na konici obeliska bo lasersko svetilo, ki bo z barvami Slovenije in Italije osvetljevalo Goriški grad.
Obelisk so poimenovali GO! Faros, kar odraža ime znamenitega svetilnika v Aleksandriji v Egiptu, enega od sedmih čudes antičnega sveta, ki pa je bil desetkrat višji kot bo goriški. Kot je na torkovi predstavitvi projekta v Gorici povedala umetnica, steklo in železo nista bila izbrana naključno, saj simbolizirata prozornost in odpornost, različne barve pa ponazarjajo kulturo.
Obelisk na prehodu med Slovenijo in Italijo
Obelisk "bo svetilnik civilizacije, referenca za mesto in opozorilo za prihodnost, opominjal nas bo na pomen premagovanja meja, ne le geografskih, temveč tudi miselnih in kulturnih", je povedala Centonze. V veliko čast ji je, da lahko nekaj prispeva ob tako pomembnem trenutku, kot je EPK, je dodala.
Goriški župan Rodolfo Ziberna pa je povedal, da je občina želela postaviti nekaj trajnega, kar bi ostalo kot dediščina tudi po letu 2025. Poudaril je, da bo umetnina stala na simbolnem kraju, mestu prehoda, nekoč med Italijo in Jugoslavijo, danes med Italijo in Slovenijo. Obelisk bo po napovedih stal v bližini krožišča pri Rdeči hiši in ulice Giulio Kugy.
