V zadnjih letih so v Ljubljani prodali več velikih kompleksov zemljišč, a zemljišče Pivovarne Union po vrednosti verjetno prekaša vsa med njimi. Toda vse bo odvisno od spremembe namembnosti zemljišča in pogojev pozidave, kar lahko traja še leta. Občina bi si pri tem morala prizadevati za dvig kakovosti življenja na širšem območju pivovarne in ne zgolj za interese lastnika zemljišča.
Čeprav so se v Pivovarni Laško Union tudi po napovedi, da opuščajo varjenje piva v Ljubljani, otepali vprašanj o dolgoročni usodi kompleksa zemljišč pivovarne ob Celovški cesti, je bilo že nekaj časa jasno, da se bo pivovarna prej ali slej umaknila, tuji lastnik pa bo unovčil dragoceno zemljišče praktično na robu mestnega središča. To po nedavni napovedi, da bodo konec novembra v Ljubljani prenehali polniti pločevinke piva, v začetku prihodnjega leta pa še sode, postaja vse bolj jasno.
A tudi če bi se v Pivovarni Laško Union odločili, da čez noč ukinejo vso proizvodnjo v Ljubljani, to še zdaleč ne pomeni, da bi na zemljišču pivovarne v dveh ali treh letih začeli graditi stanovanja in nov hotel, kot nekateri že špekulirajo. Poglejmo, zakaj. V prvi vrsti tak kompleks, kot je Pivovarna Union, seveda ne izgine čez noč, predvsem pa je treba vedeti, da veljavni občinski prostorski načrt na tem območju ne omogoča ničesar drugega kot gospodarsko cono. Nazadnje je bil občinski prostorski načrt spremenjen spomladi letos, med pobudami za spremembo namembnosti pa ni najti pobude Pivovarne Laško Union, kar lahko pomeni dvoje: ali v podjetju kratkoročno nimajo v načrtu prodaje zemljišča ali pa s pobudo niso hoteli prehitro vznemirjati javnosti in zaposlenih. Toda to ne spremeni dejstva, da glede na dosedanjo prakso občina še vsaj dve leti ne bo spreminjala občinskega prostorskega načrta.
Leta 2008 občina
za spremembo namembnosti
Ob tem se zastavlja vprašanje, kako bi na ljubljanski občini sploh reagirali na tako pobudo. Signali o tem so mešani. Leta 2008 je recimo občina v dopolnjenem osnutku strateškega prostorskega načrta namembnost zemljišča pivovarne spremenila v mešano rabo za centralne dejavnosti, s pretežno poslovno rabo ob Celovški cesti in stanovanjsko rabo bližje Pivovarniški ulici. Takratna članica uprave pivovarne Marjeta Zevnik nam je dejala, da idejo poznajo, vendar v podjetju o selitvi ne razmišljajo, saj so vezani na vodni vir in je zanje premik mnogo bolj težaven kot za druga podjetja. Če bi na občini s to idejo vztrajali tudi v nadaljnjih fazah sprejemanja načrta, v kar Zevnikova ne verjame, pa bi po njenih besedah temu nasprotovali. Leta 2012 je v pogovoru za Dnevnikov Objektiv idejo o spremembi namembnosti zemljišča, ki se na koncu ni uresničila, zavrnil tudi ljubljanski župan Zoran Janković, ki je dejal, da dokler bo župan, predloga za spremembo namembnosti ne bo podprl. »Pivovarna Union mora ostati na tej lokaciji in del njene blagovne znamke je tudi ta stavba,« je poudaril.
Ampak od takrat se je marsikaj spremenilo. V prvi vrsti seveda to, da so se za koncentracijo proizvodnje na lokaciji v Laškem odločili v Pivovarni Union Laško, s čimer naj bi presenetili celo direkcijo za infrastrukturo in ljubljansko občino, ki sta si skupaj z lastniki pivovarne med drugim prizadevali najti sprejemljivo rešitev za umestitev tivolskega loka – železniške proge, ki bi v bližini pivovarne povezala primorsko in gorenjsko železniško progo ter s tem delom tovornega prometa razbremenila glavno železniško postajo. Rešitev za tovorni promet naj bi sedaj na direkciji za infrastrukturo iskali v poglobljeni obvozni tovorni progi, ki bi bila del širše zasnove ljubljanskega železniškega vozlišča.
Nove soseske postajajo
družbeni rezervati
Odzivi javnosti na družbenih omrežjih na novico o selitvi proizvodnje v Laško so bili v pretežni meri negativni. V prvi vrsti zaradi dejstva, da bodo pivo Union, eno od ikon Ljubljane, po novem varili in polnili v Laškem, v drugi vrsti pa zato, ker imajo ljudje občutek, da je bil nakup pivovarne le način, kako se polastiti dragocenega zemljišča tako rekoč sredi Ljubljane. A če pustimo čustva in vrednostne sodbe ob strani – sta selitev pivovarne s te lokacije in nova namembnost zemljišča z urbanističnega vidika res nekaj slabega za mesto? Dr. Maja Simoneti z Inštituta za politike prostora pravi, da prestrukturiranje območja Pivovarne Union v stanovanjsko sosesko ni najslabši scenarij za mesto, a da je treba na odzive ljudi gledati v luči tega, kako sicer doživljajo novogradnje in kako mesto regulira stanovanjsko gradnjo. »Pri nas nimamo nobenih formalnih pogojev glede mešanja strukture stanovanj, na primer profitnih in neprofitnih, lastniških in najemnih, kar vodi v to, da lastniki pač gradijo, kar se prodaja, to pa pomeni, da ni novih stanovanj za manj finančno močne prebivalce in da nova območja postajajo neke vrste družbeni rezervati,« opozarja Simoneti.
Drugi problem je, da mesto po njenem mnenju ni zelo uspešno pri zagotavljanju kakovosti odprtega prostora in novih javnih zelenih površin ob novogradnjah, kar meščane na razširjenem območju pivovarne upravičeno skrbi. Kot pravi Simonetijeva, so za kakovostno bivanje ključne urejene zelene površine za regeneracijo, igro in rekreacijo, pa tudi kakšen večnamenski skupnostni prostor za druženje, dnevno varstvo in manjše kulturne prireditve blizu naših stanovanj. »V tem smislu je celotno razširjeno območje spodnje Šiške deprivilegirano in brez ustrezno urejene javne zelene površine ali večnamenskega skupnostnega prostora. Tivoli in Rožnik s Šišenskim hribom v zaledju sta za otroke, starše in skrbnike majhnih otrok ter starejše preprosto predaleč za vsakodnevno rabo. Prestrukturiranje pivovarne v stanovanjsko okolje zato samo po sebi ni problem, nasprotno, izjemna priložnost je, da se ta del mesta obogati z vsebinami, ki lahko pomembno dvignejo kakovost bivanja v tem vedno bolj gosto pozidanem območju,« pravi Simoneti.
