Čeprav veljajo Rateče s Planico za enega najbolj hladnih krajev v naši državi, se živo srebro poleti tudi tam povzpne do 30 stopinj. Vendar to ni ovira, da ne bi v Nordijskem centru Planica skrbno vzdrževali prog za smučarski tek, ki so tako profesionalnim kot rekreativnim športnikom na voljo v tamkajšnji podzemni garaži. V slednji je po novem tudi proga za curling.
»Aprila po tekmovanju sem navozimo sneg in ga tu ohranjamo do sredine novembra. Tako imamo tekaško progo, ki je dolga približno 500 metrov, narejena je v treh etažah,« je pojasnil Jure Žerjav, namestnik vodje Nordijskega centra Planica. Snežna tekaška proga je na voljo vsem, ob našem obisku se po njej podijo mladi tekači, ki so k nam na priprave prišli iz Češke, zraven je še nekaj rekreativcev. Nekateri med njimi pridejo le vsake toliko, nekateri so stalni gosti. Vstopnica za dve uri stane 9 evrov, izposojajo tudi opremo – smuči, čevlje in palice. Oblačila mora vsak tekač imeti s seboj, ob čemer gre opomniti, da je v zgornji etaži proge temperatura zraka okoli nič stopinj Celzija, v spodnji pa še kakšno stopinjo manj.
»Vrhunski tekači progo začnejo uporabljati bolj v septembru, oktobru, preden se začne tekmovalna sezona, da so prej na snegu in jim ni treba na ledenike ali višinske priprave, saj je tam trening manj učinkovit, kot je lahko v snežnem tunelu,« je povedal Žerjav in dodal, da zato progo v garaži trenutno bolj uporabljajo mladi tekači, ki se učijo tehnike, in rekreativci, posebej tisti, ki si sredi poletja želijo ohladitev.
Sneg se sicer hladi s pomočjo hladilnega sistema v tleh. Hlajenje imajo v planiškem nordijskem centru urejeno prek toplotnih črpalk, tako da je tudi poraba energije sorazmerno nizka. Sneg, po katerem letos poleti tekajo tekači, je denimo iz startno-ciljnega prostora, ki je bil na svetovnem prvenstvu namenjen za tek na smučeh. V garažo so ga v nekaj dneh zvozili z bagrom in traktorjem, nato je tam vsak dan na delu teptalni stroj, kot je v navadi tudi pri urejanju prog na prostem. Poleg Oberhofa v Nemčiji je s tem Planica v osrednji Evropi edina, ki tekačem snežno progo nudi tudi poleti. Podobne poligone poznajo le še v Skandinaviji.
Sneg tudi deponirajo
Tekaška proga pa v Planici ni edina, kjer lahko poleti najdemo sneg. Slednjega namreč tudi deponirajo na bližnjem travniku, kjer čaka pod prevleko iz mikrofibre. Dve tretjini se ga ohrani do novembra in z njim uredijo tekaško progo. Lani so tako denimo 17. novembra imeli urejene že tri kilometre prog. Na skakalnice so deponiran sneg navozili na izteke, za doskočišče pa je preveč zrnat in ga je težko utrditi, zato morajo počakati, da ga zmešajo z umetnim.
Letos so na deponijo zvozili približno 15.000 kubičnih metrov snega in računajo, da se ga bo ohranilo 10.000 kubičnih metrov. Iz tega bodo okoli 15. novembra naredili od dva do tri kilometri proge. Lani so ga zaradi svetovnega prvenstva deponirali precej več, več kot 25.000 kubičnih metrov. »Ta sneg se dela s topovi, ko je zares mraz, da je izkoristek čim večji,« je postopek opisal Žerjav.
»Prvo deponijo smo naredili leta 2020, ko je marca zaradi kovida odpadlo svetovno prvenstvo v poletih. V izteku letalnice smo takrat sneg dali na kup in ga pokrili z lesnimi sekanci, saj smo vedeli, da bo prvenstvo decembra in da je do takrat praktično nemogoče narediti zadostno količino umetnega snega,« je še dejal sogovornik. Podobno sneg deponirajo tudi na Pokljuki, kjer ga običajno hranijo za tekmo svetovnega pokala.
