V organizaciji Konjeniškega društva Sostro je ob današnjem dnevu samostojnosti in enotnosti in na štefanovo potekal tradicionalni blagoslov konj. »Dolga leta je dogodek potekal v Štepanji vasi pri cerkvi sv. Štefana. Letos smo se odločili, da ga preselimo v Sostro, k cerkvi sv. Lenarta, na podeželje, bližje okoliškim domačijam, sokrajankam in sokrajanom četrtne skupnosti Sostro,« je povedala predsednica Konjeniškega društva Sostro Tanja Gašperšič in priznala, da je selitev dogodka nekatere tudi presenetila. »Vendar je treba razumeti, da je s širitvijo Ljubljane cesta v Štepanjo vas postala precej neugodna in zaradi gostega prometa tudi manj varna za konjenike. Tudi zato je zadnja leta obisk konjarjev precej upadel, konjskih vpreg niti ni več.«

Varnejši dostop za blagoslov

Zaradi ohranjanja tega podeželskega praznika in želje, da ga okrepijo, so dogodek preselili v Sostro, ki daje tudi okoliškim domačijam možnost prijaznejšega in varnejšega dostopa ter primernejšega prostora na travniku pred cerkvijo. »Tako so se lahko blagoslovu letos pridružili tudi tiste domačije in rejci, ki bi morda v naslednjih letih na blagoslov pripeljati še svojo drobnico,« je povedala predsednica. Poudarila je, da se člani društva trudijo v Sostrem ohranjati tradicijo že več kot tri desetletja, kolikor jih društvo z nekaj manj kot dvesto člani šteje.

Konjeniško društvo Sostro pripravlja tradicionalni vseslovenski blagoslov konj na štefanovo za vse krajanke in krajane Sostra ter širše okolice. Temu je pritrdil tudi konjenik, ki je svojega konja prignal na blagoslov iz Podlipoglava. »Gre za tradicijo, ki jo na naši kmetiji, kjer imamo konje, ohranjamo skupaj s konjeniki. Z blagoslovom zagotovimo dobro leto, da bo konj zdrav. Ob tej priložnosti konje tudi okrasimo,« je povedala Tinkara Šubelj. Tako je imel eden od konj na glavi Božičkovo kapo, drugemu so v grivo vpletli rdeče pentlje, tretjemu na uzde zavezali rdeče trakove, preostali so bili le lepo počesani. Pri vseh je bilo slišati komentarje občudovanja iz množice.

Blagoslov konj je potekal po koncu maše v cerkvi, ki je novembra letos dobila povsem nove orgle. »Vesel sem, da smo se na praznik svetega Štefana zbrali tudi na blagoslovu konj,« so bile besede župnika Aleša Tomaševiča. Z veseljem je sprejel prošnjo članov konjeniškega društva, da obred opravi v svoji cerkvi, hkrati pa je izkazal tudi podporo in upanje na ponovno snidenje prihodnje leto.

Sveti Štefan je bil sicer jeruzalemski diakon, ki so ga zaradi oznanjanja krščanske vere obsodili na smrt s kamenjanjem, za zavetnika konj in živine na splošno pa so ga v srednji in severni Evropi razglasili, ker je nadomestil pogansko božanstvo, ki je indoevropskim ljudstvom varovalo konje in živino. Po legendi naj bi z znamenjem križa ukrotil divjega konja, s čimer je, kot je v Prazničnem letu Slovencev zapisal etnolog Niko Kuret, v očeh ljudstva prevzel zavezništvo nad konji. Pri nas najmnožičnejši tradicionalni zbor še vedno prirejajo v Dolenji Stari vasi pri Šentjerneju, kjer tradicija traja že več kot 160 let in kjer se običajno zbere več kot 150 konjenikov.