Ob zaključku šolskega leta in kot uvod v poletne počitnice je društvo Zarja, ki upravlja balinišče ob Linhartovi cesti v Savskem naselju, poskrbelo za turnir, na katerega se je prijavilo kar 12 ekip iz devetih zavodov. Z nekaj zamude so se iz Opčin v Ljubljano pripeljali tudi tekmovalci vzgojno-zaposlitvenega središča Sklad Mitja Čuk. »V društvu Zarja smo že pred desetletjem začeli sodelovati z zavodi, ki se ukvarjajo z osebami s posebnimi potrebami,« nam je povedal Danilo Grilj, predsednik društva, in priznal, da so se prvega dogodka – predvsem zaradi nove izkušnje – malo bali. »Ko je eden od zavodov prišel k nam in prosil za pomoč pri organizaciji športnega dogodka, smo bili precej rezervirani. Bilo nas je strah, spraševali smo se, kako ravnati z osebami s posebnimi potrebami in kako jih vpeljati v balinanje,« je bil iskren Grilj, a je hitro dodal, da jih je navdušilo njihovo iskreno veselje do tekmovanja.
Turnir financirajo člani
društva sami
Pravzaprav je bilo društvo tudi pobudnik, da se srečanja zavodov nadaljujejo, in tako zdaj vsako leto pripravijo turnir (ni ga bilo samo v času epidemije). Letos se ga je udeležilo kar približno 100 tekmovalcev. »Skupaj s Centrom Janeza Levca pripravimo tekmovanje, ki poteka po pravilih specialne olimpijade. To pomeni, da tekmovalci igrajo s plastičnimi kroglami, igrišče je nekoliko krajše, prav tako so pravila igre ohlapnejša,« je pojasnil Grilj in dodal, da turnir kljub temu poteka pod budnim očesom sodnikov. Dva je letos poslala tudi Balinarska zveza Slovenije, ki je za dogodek priskrbela tudi medalje za vse tekmovalce. »V zvezi s tem, kako veliko nam pomeni to tekmovanje, naj še povem, da vsako leto pred tekmovanjem člani društva sedemo skupaj in odpremo svoje denarnice. Društva Zarja ne financira ne lokalna skupnost ne balinarska zveza,« je še pripovedoval njegov predsednik in za konec dodal, da so poskrbeli tudi za to, da bo vsak udeleženec tekmovanja po koncu turnirja prejel kosilo in simbolično darilo.
Da ne gre podcenjevati resnosti turnirja, nam je potrdil tudi športnik Dejan Djorđević iz VDC Želva, sicer tudi član ekipe specialcev, ki se bo borila za odličja na svetovnih igrah specialne olimpijade v Berlinu 2023. »Igrišče društva mi je domače, saj tukaj tudi redno treniram. Pred odhodom v Berlin sva s soigralko Jožico Sila iz VDC Postojna – na igrah v Nemčiji bova tekmovala v mešanih dvojicah in posamezno – imela treninge tudi v Mariboru,« na je povedal Djorđević in dodal, da bo tudi na tem turnirju dal vse od sebe. »O tem, kako huda konkurenca je prišla v Savsko naselje, še ne morem govoriti. Pridem vsako leto in tekmovalci so vedno dobro pripravljeni. Prav tako sem prepričan, da se bomo vsi potrudili in za zmago dali vse od sebe.«
Kar 12 tekmovalcev, odločenih, da zmagajo, je na turnir prijavil Center Janeza Levca. Da so tekmovalci dobro pripravljeni in da imajo za dober rezultat odlične možnosti, sta nam potrdila tudi športna pedagoga z Dečkove v Jaršah Tomi Stankovič in Barbara Rode, ki z učenci od 12. do 26. leta starosti tukaj redno izvajata treninge. »Letos smo združili ure športne vzgoje, tako da enkrat tedensko v dopoldanskih urah športno vzgojo izvajamo na balinišču,« je dejal Stankovič in priznal, da s tem delno rešujejo tudi prostorsko stisku v zavodu. »Je pa tudi res, da našim učencem balinanje ustreza in v igri uživajo.« In to tako zelo, da nekateri pridejo s člani društva Zarja trenirat tudi v popoldanskem času. Zaradi pokritega igrišča treningi potekajo vse leto, ne glede na vreme. »Lahko govorimo o obliki inkluzije. Ker je društvo Zarja trenutno edini klub, kjer lahko osebe s posebnimi potrebami trenirajo in igrajo z rednimi člani, večjih turnirjev z drugimi klubi ne moremo organizirati,« pa je povedala Rodetova.
In medtem ko so tekmovalci zasedli svoje položaje na balinišču in ob njem, so prostovoljci – tudi ti prihajajo iz vrst Centra Janeza Levca – poskrbeli za udobje spremljevalcev in na željo postregli tudi s kavo ali osvežilno pijačo. »Turnir se je pri naših varovancih res dobro prijel in tudi tisti, ki so že zapustili center, še vedno prihajajo pomagat kot prostovoljci,« je še dejala mentorica Barbara Rode.