Gradnja 6-sedežnice Šimnovec na Veliki planini je zahteven projekt, predvsem zato, ker so roki za izvedbo številnih kompleksnih aktivnosti zelo kratki. Družba Velika planina d.o.o. je v vlogi investitorja in naročnika projekta uspela v uspešno zgodbo povezati številne deležnike, strokovnjake iz različnih področij, ki vsak na svoj način skladno delujejo in prispevajo vsak svoj kamenček v mozaiku, ki se zelo lepo sestavlja skupaj. Glavni izvajalec in dobavitelj opreme sedežnice je podjetje Leitner, skupaj z njihovimi projektanti, tehnologi in izvajalci, med tem ko je vlogo glavnega operativnega izvajalca projekta prevzelo podjetje Riko. »Pomembno je delo nadzora pri gradnji (Projekt Nova Gorica), ki ves čas gradnje aktivno deluje, nadzira izvajalce in jim daje usmeritve za pravilno in pravočasno izvedbo celotnega projekta. Zavod za varstvo narave in Zavod za varstvo kulturne dediščine skrbita, da so na projektu upoštevani najvišji kriteriji varovanja narave in kulturne dediščine. Ključna je vloga ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ), ki je priskrbel evropska sredstva za izvedbo projekta. Družba Velika planina je projekt načrtovala, izbrala izvajalce, sedaj pa koordinira celoten projekt, usklajuje vse deležnike med sabo na strateškem nivoju, hitro plačuje vse finančne situacije, skrbi za red na projektu in dobro sodelovanje vseh vpletenih,« je med obiskom planine povedal Tomaž Štefe, direktor družbe Velika planina in dodal, da se vsi zaposleni v podjetju nove 6-sedežnice že zelo veselijo.
Tehnološko zahtevna investicija
Sama investicija, ki je bila ocenjena na dobrih 10 milijonov evrov je vsaj za 20 odstotkov dražja, ker gre je precej bolj tehnološko zahtevna. »Velika planina ima v eni šestsedežnici pravzaprav dve šestsedežnici - eno od Šimnovca do Zelenega roba, drugo pa od Zelenega roba do Gradišča,« je povedal Štefe in dodal, da pohodniki najpogosteje izstopijo prav pri Zelenem robu in se potem podajo peš naprej po planini. Da je temu tako priča tudi dobro izkoriščen prevoz pohodnikov s kombijem do koče na Zelenem robu, ki ga zdaj ponujajo kot alternativo še nevozni šestsedežnici.
V bazi, ki jo je podjetje Riko, kot glavni izvajalec vseh gradbenih del na planini postavil za zapuščenim domom Šimnovec, nam Rok Pevec, vodja gradbišča, pokaže načrte za vse tri postaje nove šestsedežnice. »Za srednjo postajo je samo konstrukcija dolga okoli 40 metrov, obe – spodnja in zgornja postaja pa sta prav tako že sestavljeni,« je povedal Pevec in dodal, da so poleg postaj postavili še kontrolne hiške, ki so skladne z arhitekturo na planini. Ob enem so po celotni trasi žičnice speljali tudi jarek s kabelsko kanalizacijo, ki povezuje vseh dvanajst stebrov, kar je pol manj, kot jih je imela odstranjena dvosedežnica. Dnevno je na 1,3 km dolgi trasi razporejenih od 40 do 50 delavcev, navadno jih na planino pripelje vzpenjača že ob 7. uri zjutraj.
Zahteven logistični zalogaj
Da je nova šestsedežnica »modni šik«, pa nas je skušal prepričati Gašper Kuzele, vodja celotnega projekta, ki ga je dobilo podjetje Riko. Tako zanj kot tudi za samo podjetje je gradnja sedežnice prvi tovrstni projekt. »Podjetje Leitner je dobavilo vso potrebno tehnologijo, ki so jo s kamioni dostavili v Slovenijo. Že prvi velik logistični zalogaj je bil dovoz težke mehanizacije vključno z betonom in kasneje vse opreme na planino. Dolgi priklopniki ne morejo prihajati gor, zato smo z naročnikom našli rešitev z začasnimi postajališči, kjer se tovor preloži in potem prepelje naprej na planino,« je pojasnil Kuzele, ki je izpostavil tudi odlično sodelovanje z vsemi ostalimi podizvajalci. Ti večina prihaja iz lokalnega okolja, tudi mojstri izdelovanja skodel – kritine, tipične za planino. »Izbrali smo najboljše ekipe, ki smo jih lahko dobili. Napake si ne smemo privoščiti, saj nas preganjajo roki za dokončanje gradbenih del kateri bo sledila montaža,« je povedal Kuzele in omenil dva do tri tedensko zamudo z delom, ki pa jo gre pripisati neprevoznim cestam do izhodišč v času avgustovskih poplavah. »Mehanizacijo in delavce smo takrat poslali na pomoč v dolino, na planini pa so se opravljala le manjša dela.«
Na Gradišču postavili sodobni kontrolni objekt
Med ogledom zgornje postaje na Gradišču v oko pade kontrolna hiša, ki je pravo nasprotje »leseni uti«, ki je nekoč stala na tem mestu. »Transformacijsko postajo smo 'skrili' v ločeno hišo, ki smo jo oblekli v lesene skodle. V nov objekt smo dodali še dodaten transformator, ki bo napajal delovanje sedežnice,« je o načrtih povedal Kuzele. Predhodno pridobljeno gradbeno dovoljenje jim je omogočil povečan kontrolni objekt sedežnice, ki bo opremljen z veliko kontrolno mizo in dodatnim prostorom za tehnično opremo. Prav tako so naredili prostor za nove temelje za antenski stolp, ki bo bistveno bolje prenašal statične obremenitve kot obstoječi, ki je bil na istem mestu.
V naslednjih dneh čaka ekipo zahtevno varovanje, saj bodo po celotni trasi vlekli jeklenico. Zaradi gravitacije bodo jeklenico vlekli v hrib, jo vpeli okoli bobna in nato spuščali nazaj v dolino. »Žal ne znamo oceniti koliko časa bomo za to potrebovali. Zagotovo pa smo odvisni tudi od vremen, sploh ker smo do zdaj uspeli tudi že izvedeti, da je ta na planini izredno nepredvidljiv,« je še povedal Kuzele.
In če smučarji že z nestrpnostjo čakajo na prvi sneg, ekipa upa da bodo z deli lahko nadaljevali vsaj do sredine novembra, ko naj bi objekt predali v uporabo. Glede novih cen za smučarske vozovnice, tudi letne, pa direktor jasnega odgovora še ni podal. »Že zaradi investicije se bo cena dvignila. Za koliko pa bo jasno v naslednjih dneh,« je ostal Štefe skrivnosten.
