V Javnem podjetju VOKA Snaga so nam potrdili, da računajo na denar iz podnebnega sklada za študije izvedljivosti, investicijsko in drugo dokumentacijo za sežigalnico blata pri centralni čistilni napravi v Zalogu. Javni poziv je ministrstvo za okolje in prostor objavilo maja letos. V načrtu porabe sredstev sklada za podnebne spremembe je za projekte termične obdelave blata čistilnih naprav v letošnjem in prihodnjem letu predvidenih kar sedem milijonov evrov, na ljubljanski občini pa so v proračunih za letošnje in prihodnje leto predvideli, da bodo počrpali kar pet milijonov evrov. Skupaj je projekt ocenjen na dobrih 75 milijonov evrov, iz dinamike njegovega financiranja pa je razvidno, da naj bi si želeli projekt zaključiti do konca leta 2029.
Blato tudi iz drugih občin
Zaenkrat je o projektu znano to, da bo sežigalnica umeščena pri centralni čistilni napravi v Zalogu in bo namenjena obdelavi blata ne le z ljubljanskega, temveč širšega območja. »Z njo se ureja problematika končne obdelave blata, ki v Republiki Sloveniji ni urejena. Iz javno dostopnih podatkov je namreč razvidno, da se do 70 odstotkov nastalega blata komunalnih čistilnih naprav predela zunaj naših meja. Ministrstvo za okolje in prostor je maja letos objavilo javni poziv za sofinanciranje izdelave strokovnih podlag, študij in dokumentacije za monosežigalnice blata komunalnih čistilnih naprav,« so nam pojasnili na VOKA Snagi.
Država naj bi s sredstvi podnebnega sklada sofinancirala izdelavo dokumentacije, študij in strokovnih podlag za monosežigalnice blata komunalnih čistilnih naprav s skupno kapaciteto naprave minimalno tri megavate termične moči vhodnega goriva, zaenkrat pa ni predvideno, da bi bil denar na voljo tudi za gradnjo objektov. Temu sledi tudi ljubljanski proračun, ki predvideva, da bo občina med letoma 2025 in 2029 za projekt zagotovila skoraj 70 milijonov evrov. Ob tem velja poudariti, da je obdelava blata iz komunalnih čistilnih naprav obvezna lokalna javna gospodarska služba. Zato na ministrstvu pričakujejo, da bodo investitorji v naprave za termično obdelavo blata občine.
Kot je znano, ima Slovenija tako kot s preostankom mešanih komunalnih odpadkov po predelavi tudi z blatom po obdelavi v čistilnih napravah po zapiranju trga in vse težjem izvozu velike težave. Po podatkih v Sloveniji v čistilnih napravah nastane okoli 90.000 ton blata, kar pomeni v suhi snovi dobrih 30.000 ton. Koliko blata naj bi dokončno obdelali v Zalogu, še ni jasno, saj bodo morali podrobnosti v VOKA Snagi opredeliti v dogovorih z drugimi občinami in izvajalci javnih služb okoliških regij. »Za načrtovanje je to ključnega pomena, saj gre za kompleksne objekte in naprave, ki morajo obratovati neprekinjeno, s konstantnim vhodnim gorivom – pripravljenim blatom,« pravijo v podjetju.
Postopek priprave blata za termično obdelavo je zaradi visoke vsebnosti vlage energetsko zelo potraten – celo tako zelo, da je v tem postopku lahko porabljene praktično enako energije, kot se je proizvede ob sežigu. V strokovni literaturi je zato izpostavljeno, da je trajnostna in ekonomsko upravičena toplotna obdelava tega odpadka le v okolju, ki mu potrebno toploto za osušitev zagotovi iz lastnega vira v obliki bioplina ali iz sekundarnega vira, kar je običajno gorljiva frakcija mešanih komunalnih odpadkov. A zadnje pri nas ne bo prišlo v poštev, saj bodo morale biti naprave namenjene izključno monosežigu blata, pri čemer bo pri tem morala nastajati energija. A bolj kot energija – kar je recimo ključno pri termični obdelavi mešanih komunalnih odpadkov – je pri predelavi blata pomembna nadaljnja snovna izraba s pridobivanjem fosforja, ki je po navedbah VOKA Snage »prepoznan in umeščen v seznam kritičnih hranil 21. stoletja«.
