Nadležne žuželke te dni intenzivno iščejo ugodne lokacije za prezimovanje, zato tudi silijo v naše domove. Med tem, ko prebivalci hiš in stanovanj v neposredni bližini predvsem gozdov z iglavci na fasadi in oknih srečujejo storževo listonožko (Leptoglossus occidentalis), pa imajo drugi ogromno težav z marmorirano smrdljivko (Halyomorpha halys), ki po besedah Stanislava Trdana, rednega profesorja za področje varstva rastlin iz Katedre za fitomedicino, kmetijsko tehniko, poljedelstvo, pašništvo in travništvo na Oddelku za agronomijo Biotehniške fakultete trenutno velja za »top škodljivca v Sloveniji.« Žuželka čuti, da prihaja zima, zato išče območja z ugodno temperaturo, kjer bo preživela v diapavzi – stanju prikritega življenja. »V hišah iščejo podstrešja, ustrezajo jim tudi gospodarska poslopja, garaže in stanovanja. Skratka prostori, kjer je temperatura nekaj stopinj nad ničlo, da živijo, vendar se energetsko malo izrabljajo in čakajo na pomlad, da gredo ponovno ven«.
Smrdljivec pripotoval z mednarodnim transportom
Marmorirana smrdljivka je invazivna vrsta, ki pa se je od leta 2017, ko so jo prvič zasledili v Šempetru pri Novi Gorici, razselila po vsej državi. Razlog mnogi pripisujejo podnebnim spremembam, vendar pa je sogovornik osebno do tovrstnih razlag precej skeptičen. »Večji pomen pri širjenju ima mednarodna trgovina. Smrdljivci se na večje razdalje brez težav prenašajo z letali in ladjami, na krajše pa s cestnim prometom Na magistrskem študiju imamo tudi izbirni predmet Karantenski škodljivi organizmi, v okviru katerega tovrstne organizme tudi konkretno obravnavamo. To so tiste žuželke in drugi škodljivi organizmi, za katere v Evropi ne želimo, da bi se ustalile, saj so na drugih koncih sveta, na primert v Severni in Južni Ameriki, Aziji, Avstraliji, Afriki in drugod zelo škodljivi,« pove Trdan in kot na pomemben razlog za invazijo tujerodnih škodljivcev pokaže na rastlinski material, ki prihaja v Evropo. »S sadikami iglavcev je po vsej verjetnosti k nam prišla storževa listonožka,« pove in doda, da bi marmorirana smrdljivka z lahkoto »pripotovala« v Evropo iz Azije tudi z ladijskim transportom, recimo pod pokrovi motorja avtomobilov. In ko je bil smrdljivec enkrat pri nas, se je lahko hitro razširil po vsej državi, saj lahko stenica v enem dnevu preleti dobra dva kilometra.
In ko nanese beseda o zatiranju nepovabljenega gosta v našem stanovanju Stanislav Trdan omeni njihovo izrazito polifagnost. »Pomeni, da se prehranjuje z različnimi rastlinskimi vrstami. Če to stenico primerjamo s koloradskim hroščem, ki se hrani s krompirjem, v sili bo morda šel na jajčevec, marmorirana smrdljivka sesa na jabolku, hruški, češnji, vinski trti, ustreza ji tudi paprika, solata in druge vrtnine. In zato je problem njenega zatiranja bistveno večji kot pri že omenjenemu koloradskemu hrošču, katerega škodljivost lahko bistveno omejiš s tem, da na letos napadeno njivo prihodnje leto ne posadimo krompirja.«
Kako se jih ubraniti?
Zanimiva je tudi študija, ki sta jo že pred leti naredila oče in sin, Andrej in Matjaž Gogola, ki v svojem članku navajata 500 vrst stenic oz. smrdljivcev, ki so bili najdeni na območju Slovenije. Tukaj je še knjiga prof. Maje Jurc, ki v knjigi Gozdna zoologija predstavila kar nekaj gozdnih smrdljivcev, med katere sodi najbolj invazivna vrsta v urbanem okolju - platanova čipkarka (Corythucha ciliata). »Gogala sta tudi prepričana, da je to le dve tretjini vseh stenic, ki se pojavljajo na območju Slovenije. Bolj zanimiv pa je podatek, pove Trdan, da je samo slab odstotek stenic, ki se pojavljajo na našem območju, redno ali občasno gospodarsko škodljivih«
Stenice so zanimiva skupin škodljivcev tudi zato, ker je za njihovo zatiranje že vsa leta na voljo zelo malo insekticidov. »Izjema je marmorirana smrdljivka. Za njeno zatiranje so trenutno na voljo trije insekticidi, vendar le za uporabo v kmetijstvu. S tem, kako jih zatreti v urbanem okolju, se ukvarjamo tudi na naši katedri, kjer uporabljamo feromonske vabe za lovljenje samcev in samic,« pove sogovornik in doda, da jih je enostavno nastaviti tudi ob hiši, na balkonu ali na okensko polico. »V kmetijstvu so sicer najbolj znani spolni feromoni, s katerimi samica privablja samca. Če so strokovnjaki v stanju določiti kemično sestavo feromona samice, lahko izdelajo sintetične feromone, ki jih kot sestavni del vabe uporabljamo v praksi za masovno lovljenje teh«. V vabah za lovljenje marmorirane smrdljivke se sicer uporabljajo agregacijski feromoni, ki vplivajo na zbiranje osebkov obeh spolov iste vrste.
Uporaba naravnih sovražnikov
V zadnjih 25 let se na že omenjeni katedri intenzivnosti ukvarjajo predvsem z nekemičnim zatiranjem rastlinskih škodljivcev. »Teh načinov je kar nekaj. Tudi uporaba privabilnih rastlin – tistih, ki jih posejemo zraven sadovnjaka ali njive, kjer ne želimo, da pride do poškodb s strani škodljivcev. Gre za rastline kot so sirek, soja, sončnica ali lucerna. Iz teh privabilnih rastlin nato škodljivce mehansko odstranimo. V okviru raziskovalnega projekta CRP »Obvladovanje marmorirane smrdljivke v Sloveniji« razvijamo tudi sesalnik za stenice in delni rezultat našega raziskovalnega dela so že vidni,« pove Trdan in v tej zvezi omeni odlično sodelovanje s Fakulteto za strojništvo oziroma mag. Tonetom Godešo, ki je sesalnik tudi izdelal.
Bolj učinkovit način pa je uporaba naravnih sovražnikov. »Govorimo o t.i. biotičnem varstvu rastlin, na področju katerega naše študente prav tako izobražujemo. Za zatiranje marmorirane smrdljivke so najbolj učinkoviti jajčni parazitoidi, to so predvsem kožekrilci, žuželke, katerih samice odlagajo svoja jajčeca v jajčeca škodljivca. Iz jajčeca naravnega sovražnika se razvije ličinka, ki poje vsebina jajčeca škodljivca, zato se iz njega ne razvije ličinka,« pove Stanislav Trdan, ki omeni tudi njihovo intenzivno strokovno delo na področju načrtnega iskanja domorodnih naravnih sovražnikov marmorirane smrdljivke in aktivnosti Mojce Rot, specialistke za varstvo rastlin na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Nova Gorica, ki na tem področju opravlja doktorsko disertacijo. »Našla je že vsaj dve vrsti učinkovitih jajčnih parazitoidov marmorirane smrdljivke in ker sta obe vrsti že uvrščeni na Seznam domorodnih vrst organizmov za biotično varstvo rastlinjih lahko naši pridelovalci že vnašajo v sadovnjake, na njive in druga mesta, kjer želijo zmanjšati številčnost in škodljivost marmorirane smrdljivke.«.