V velikem in svetlem prostoru v drugem nadstropju domžalskega centra Tuš je bilo tretji dan šiviljskega tečaja mogoče začutiti vrhunec delovne vneme. Štiri najstnice, vsaka za svojim šivalnim strojem, skorajda niso zaznale našega prihoda. »Končujejo svoje izdelke, da jih bodo jutri, ko bo konec tečaja, pokazale svojim staršem,« nam je povedala vodja tečaja Mirjana. Dekleta, ki so se na tečaju šele spoznala, so druga drugi pomagala z nasveti, predvsem Anamarija in Lučka, ki sta tečaj po dveh letih premora ponovno obiskali in sta nekaj osnov šivanja že imeli. »Seveda je bilo treba prvi dan osvežiti znanje,« je razložila Anamarija, bodoča dijakinja kamniške gimnazije. »Tokrat izdelujem nahrbtnik iz umetnega usnja, ki ga bom nosila v prostem času. V trgovini, ki posluje v pritličju, sem v ponedeljek, ko se je tečaj začel, kupila ustrezno blago. Nekaj manjših kosov sem našla še v šivalnici,« je povedala Anamarija, medtem ko je hitela s prenašanjem kroja na kos umetnega usnja. Že pred tem je izdelala pulover s kapuco, saj se, kot je razložila Mirjana, predhodno tudi s starši pogovorijo o tem, s čim bodo najstniki, ki so tečaj obiskali že v prejšnjih letih, svoje znanje nadgradili. »In res sem imela kar nekaj dela, da sem patent na rokavih in spodaj pri pasu prišila natančno,« je dodala Anamarija.
Modne hlačnice nimajo roba
Podobno je bila kot pridna in tiha mravljica s svojimi izdelki pri koncu tudi Manca. »Izdelala sem že nahrbtnik. Končala sem tudi pajkice, zdaj zaključujem še majčko,« je povedala in pokazala zložene hlače. Z ostrim očesom smo opazili, da hlačnice nimajo roba, a učiteljica se je nasmehnila in se potrudila prepričati tudi nas, da je to zdaj moderno. »Dekleta, ki so že bila pri nas na tečaju, so izkusila natančnost, ki jo zahteva robljenje hlač. Zdaj prepričujejo tudi mlajše kolegice, da je to zelo težko in zamudno delo. Predvsem pa jih opomnijo, da so nezarobljene pajkice, ki se ti zavihajo navzgor, moderne,« je pojasnila izurjena šivilja, ki ni skrivala nagnjenja k poklicni natančnosti in neodobravanja tovrstne (nedokončane) mode.
Tudi Hana, ki je tečaj letos prvič obiskala, uživa pri usvajanju novega znanja. »Morda sem res med zadnjimi. Pravijo, da med delom sanjam,« je dejala v smehu in dodala, da ima še dan in pol časa, da zaključi tuniko in sešije hlače. Če bo treba, ji bo katera od deklet priskočila na pomoč, saj na tečaju poudarjajo tudi medsebojno sodelovanje in pomoč. Zato je bilo lepo videti, kako je Lučka pomagala Manci pri likanju robov majčke, da jih bo potem lažje sešiti. »Ko smo se pogovarjale, smo ugotovile, da vse tudi doma rade likamo in kuhamo. Zdaj se moramo naučiti samo še šivati,« so pripovedovale, Lučka pa je dodala, da doma njena sestra že šiva in da jo bo lahko zdaj, ko bo šivanje nadaljevala tudi doma, kadarkoli prosila za pomoč.
Tečajnik lahko prinese svoj stroj
Čeprav tečajniki dobijo v uporabo šivalni stroj, Mirjana staršem predlaga, naj najstnik, če imajo stroj doma, tega prinese s sabo. »Dobro je, da se učijo na svojem stroju, da ga spoznajo. Tako bodo doma lažje šivali, saj bodo le nadaljevali delo,« je povedala sogovornica. Da je veliko lažje šivati na sodoben stroj, nam je v smehu povedala tudi Manca, ki je izpostavila babičin šivalni stroj. »Stroj je res star, na njem se je učil šivati že stric. Mislim, da bom jaz to tradicijo prekinila in vseeno prosila za modernejši stroj,« je dejal deklič, ki si želi s tečajem nadaljevati morda že med naslednjimi počitnicami.
Da je interes med najstniki za tečaj vsako leto večji, je potrdila tudi šivilja. Po tem, ko so pred leti startali z dvema tečajema, so jih letos pripravili sedem. Do konca počitnic se jih bo tako zvrstilo še pet. Na tečaju, ki se začne 31. julija, imajo še dve prosti mesti, kot tudi še na vseh naslednjih. »Vse potrebne informacije starši dobijo na naši spletni strani svilea.si, redno obveščamo tudi preko družbenih omrežij,« je v družbo povabila Mirjana in se nato posvetila mladim tečajnicam. Te so vsaka za svojim strojem robile garderobo, ki jo bodo – kot so nam zagotovile – s ponosom tudi nosile.
