Ultramaratonec Martin Strel in podjetnik Gašpar Gašpar Mišič sta v sodelovanju z občino Piran, javnim podjetjem Okolje, potapljaškim klubom hrvaških vojnih invalidov Nemo-Adriatic in zagrebško agencijo Plava promocija pripravila akcijo s sporočilom »Mikroplastika – majhni delci, velik problem« ter v soboto simbolično plavala od Pirana do Savudrije in nazaj. Plavala sta v spremstvu treh plovil. Na enem je koprski inovator vodnih filtrov Hakim El Khiar s podvodnim dronom meril vsebnost mikroplastike na različnih globinah Piranskega zaliva, pridobljene podatke pa nameravajo poslati inštitutom in univerzam.
Vzorčenje na treh točkah
»Odločili smo se, da vsebnost mikroplastike v morju izmerimo na treh točkah. Prvo vzorčenje smo opravili v punti v Piranu, drugo na sredini Piranskega zaliva in tretje v Savudriji. Vse meritve smo opravili na globini 16 metrov,« nam je pojasnil koprski inovator Hakim El Khiar iz podjetja Aqua Lab Innovations, kjer so za merjenje mikroplastike razvili sistem, ki lahko zelo hitro ugotovi prisotnost mikroplastike v morju. Naprava je pričvrščena na podvodni dron, tako da z njo lahko ugotovijo prisotnost mikroplastike do globine 100 metrov.
»Takoj dobimo podatke o koordinatah, kjer smo izvedli monitoring, in globini ter temperaturi vode, kjer smo vzorec odvzeli. Naprava prečrpa točno določeno količino vode skozi filter, na katerem se zaustavijo delci, večji od 50 mikronov. Pri tem monitoringu smo prečrpali po 25 litrov vode za vsak vzorec. Na disku naprave se zadržijo ulovljeni delci, ki jih nato pod mikroskopom lahko vidimo in preštejemo. Disk lahko pošljemo v laboratorij za nadaljnje raziskave, kot je ugotavljanje, ali gre za plastična vlakna in ali so to PE, PP, najlon … Ulovili smo tudi nekaj fragmentov organskega izvora, verjetno gre za zelene in rjave alge,« je razložil El Khiar.
Na punti v Piranu so ujeli največ plastičnih vlaken, na drugi točki sredi Piranskega zaliva je bilo manj plastičnih vlaken in več fragmentov alg, pri Savudriji pa je bilo ulovljeno samo eno vlakno in nekaj mikroskopskih organizmov. »Pričakovali smo manjše količine plastike v Piranu,« je ob tem dejal El Khiar in pojasnil, da vlakna pridejo v morje iz naših pralnih strojev. Ko perilo operemo, se izlušči na milijone majhnih vlaken, ki potujejo po kanalizaciji do mestnih čistilnih naprav, te pa niso narejene tako, da bi zaustavile plastična vlakna, zato se iz njih vlakna skupaj z vodo izlivajo v reke in morja.
Potreben bo sistematičen pristop
V slovenskem morju je torej prisotna mikroplastika. »To smo ugotovili zelo hitro, saj smo monitoring šele začeli,« je dejal sogovornik. V prihodnje bodo delali meritve na različnih globinah na isti lokaciji in tako dobili bolj natančne informacije. Razvijajo tudi nov sistem za detekcijo, ki jim bo omogočal, da bodo odvzeli večjo količino vode naenkrat in hkrati tudi vzorce vode za ugotavljanje DNK v vodi. Ta način vzorčenja bodo potrebovali biologi za njihove raziskave.
»Načrtujemo nadgradnjo mestne čistilne naprave z napravo, ki bo opravila separacijo plastičnih vlaken že v čistilni napravi. Tako bomo preprečili onesnaževanje morij s plastičnimi vlakni,« napoveduje El Khiar, ki je tudi opozoril, da 40 odstotkov mikroplastike sestavljajo mikrovlakna, ki so že prišla v prehrambno verigo. Kot je pojasnil, se ob vsakem strojnem pranju sprošča na milijone delcev mikroplastike. Po njegovih besedah se nekaj podjetij že ukvarja z izdelavo filtrov za mikrovlakna, ki se namestijo na odtok pralnega stroja, leta 2025 pa bo moral biti vsak pralni stroj opremljen s takšnim filtrom. S projektom WorldSwim bodo opozarjali na ta problem in dokazali, da rešitve obstajajo.
