Predsednik vlade Robert Golob je ob obisku Narodne in univerzitetne knjižnice konec lanskega novembra dejal, da je finančna konstrukcija za gradnjo več kot 100 milijonov evrov vrednega projekta NUK II, kar se njega tiče, zaključena. Takrat je pojasnil, da sredstva za gradnjo iščejo znotraj nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost, in sicer je premier priložnost videl v porabi povratnih sredstev. Če bi bilo teh premalo, bi preostanek potrebnega denarja našli v proračunu.
Toda šest mesecev pozneje še vedno ni jasno, od kod bo država vzela denar za gradnjo nove Narodne in univerzitetne knjižnice, ki je ocenjena na 95 milijonov evrov, še 7,5 milijona evrov pa naj bi odštela za opremo. Na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije so namreč potrdili, da projekta ne bodo financirali z omenjenimi povratnimi sredstvi.
Golob je novembra lani napovedal, da bo Slovenija povratna sredstva iz načrta za okrevanje in odpornost porabila za »pomembne razvojne nacionalne projekte. Na ta način želimo simbolno povedati, da bomo ne glede na to, da je Evropa pa tudi svet v krizi, mi to krizo uporabili za to, da bomo rasli, ne da se bomo skrivali doma ali pa jamrali.« Zakaj je prišlo do preobrata in opustitve črpanja povratnih sredstev, na ministrstvu niso pojasnili. Priznali so, da finančna konstrukcija še ni zaključena, da pa preverjajo možnost financiranja s kreditom Evropske investicijske banke. O kreditu potekajo šele preliminarni pogovori, so dodali. V veljavnem proračunu in predlaganem rebalansu je projektu NUK II v letošnjem letu namenjenih nekaj manj kot 1,32 milijona evrov, so dejali na ministrstvu.
Gradbinca bodo začeli
izbirati šele prihodnje leto
Gradbeno dovoljenje za NUK II je ministrstvo prejelo konec lanskega leta, od začetka letošnjega februarja je tudi že pravnomočno. A ministrstvo kljub temu še ne bo tako kmalu začelo graditi. Igor Papič je lani še v funkciji ministra za izobraževanje, znanost in šport dejal, da bi v najboljšem scenariju gradnjo začeli konec leta 2023, zagotovo pa v začetku leta 2024. Zdaj je jasno, da letos na zemljišču NUK II ni pričakovati začetka gradnje. Na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije so pojasnili, da morajo prej končati še pripravo projektne dokumentacije za izvedbo, ki naj bi bila izdelana do konca leta. Šele potem bodo lahko objavili javno naročilo za izbor izvajalca. To naj bi se zgodilo v začetku leta 2024.
V kratkem pa naj bi objavili javno naročilo za izvedbo vrtine za toplotno črpalko. Na ministrstvu so dejali, da je razpisna dokumentacija za to javno naročilo v usklajevanju znotraj ministrstva. Hkrati bodo letos opravili še dodatne arheološke raziskave na treh parcelah, namenjenih gradnji nove univerzitetne knjižnice.
Dolga leta čakanja na novo knjižnico
Gradnja nove Narodne in univerzitetne knjižnice je projekt, ki ga država načrtuje že krepko več kot tri desetletja. Prve priprave so se začele že leta 1987. Dve leti pozneje je arhitekturni biro Marka Mušiča zmagal na prvem javnem natečaju za novo knjižnico. Čeprav je država z Mušičevim birojem sklenila pogodbo za projektiranje in jo tudi večkrat podaljšala, Mušičev projekt ni ugledal luči dneva. Poleti 2008 so se namreč na fakulteti za arhitekturo pojavile pobude, da bi bilo treba najti sodobno arhitekturno rešitev za NUK II, čemur je prisluhnil takratni visokošolski minister Gregor Golobič in sklenil razpisati nov arhitekturni natečaj. Na drugem natečaju je leta 2012 zmagal arhitekturni biro Bevk-Perović arhitekti.
