»Ker zjutraj nimam časa za petnajstminutno pešačenje do medvoške železniške postaje, se od doma raje z avtom odpeljem do železniškega postajališča Medno, kar mi vzame pet minut vožnje. V Medvodah me moti, da skorajda ni prostih parkirišč oziroma so ta plačljiva, medtem ko v Mednu, kjer za parkiranje ob železniški progi sicer nihče ne ve, ali je dovoljeno ali ne, svojega jeklenega konjička parkiram zastonj. Velik plus zame je tudi cenejša železniška vozovnica: v Mednu običajno kupim mestno vozovnico, za katero odštejem 2,50 evra v obe smeri, medtem ko bi v Medvodah za povratno vozovnico do središča Ljubljane odštel 4 evre,« je potek svojih dnevnih migracij na delovno mesto v središču Ljubljane opisal občan Medvod.

Kot je pojasnil, bi svoj avtomobil precej raje kot na neuradnem parkirišču ob medenskem železniškem postajališču, kjer je na območju z nasutim peskom prostora za pet, šest parkiranih vozil, parkiral v Stanežičah, a je do tja zjutraj med delavniki vselej strnjena kolona vozil. »Ta bi me stala dodatnih pet minut vožnje, prav tako je od parkirišča v Stanežičah povezava do prestolnice urejena le z avtobusom, temu in cijazenju v koloni pa se želim izogniti,« je bil jasen Medvodčan. Njegov sokrajan se do svojega delovnega mesta do Litostroja vsak dan odpravi z avtomobilom. »Pred leti sem se v službo vozil z vlakom, sedaj pa se mi zdijo železniške vozovnice predrage. Motijo me tudi pogoste zamude vlakov in plačljiva medvoška parkirišča, zato raje potujem z avtom in se tako počutim svobodneje,« je pojasnil naš drugi medvoški sogovornik. Priznal je, da zaradi gradbenih del v prestolnici, ki so popolnoma ohromile tamkajšnji avtomobilski promet, vseeno razmišlja, da bi se spet začel voziti z vlakom.

V pristojnosti MOL in
lastnikov zemljišč

Da se število potnikov na vlakih povečuje ne glede na to, da na številnih progah potekajo obnove in zaradi tega prihaja do zamud, potrjujejo tudi v Slovenskih železnicah (SŽ). Kot so pojasnili, so vozila v Mednu parkirana na zasebnih zemljiščih. »Na tem območju ni zemljišč v lasti javne železniške infrastrukture, na katerih bi bilo mogoče urediti parkirne površine. Iz podatkov geodetske uprave je razvidno, da je namenska raba tega zemljišča cesta (100 odstotkov), dejanska raba kmetijska zemljišča (90 odstotkov) in nedoločena raba (10 odstotkov) – parkiranje vozil. Odločitev o tem, ali je na zemljišču, kjer so običajno parkirana vozila, dovoljeno parkiranje, je v pristojnosti Mestne občine Ljubljana in lastnika zemljišča,« je pojasnila vodja službe za odnose z javnostmi Tea Šavor iz SŽ. Ob vprašanju, kdo je odgovoren za ureditev parkirnih mest na tem območju in kdaj bodo ta urejena, je poudarila, da sta za ureditev parkirišča in tudi dostopa do postajališča odgovorna direkcija za infrastrukturo in MOL ter da v okviru zemljišč RS-JŽI ni površin, kjer bi bilo možno urediti parkirna mesta.

Na občini Medvode so pojasnili, da so parkirišča ob medvoški železniški postaji med lokalno cesto in železniško progo v državni lasti in v upravljanju SŽ. »V SŽ so nam že predstavili projekt ureditve železniške postaje, ki vključuje tudi ureditev parkirišč in javnih površin. Na občini Medvode se projekta veselimo in upamo, da bo čim prej realiziran,« so pojasnili v kabinetu medvoškega župana Nejca Smoleta. Dodali so, da ima občina v bližini železniške postaje v lasti 52 plačljivih parkirnih mest, ki so namenjena predvsem uporabnikom javnega potniškega prometa. »Ura parkiranja stane 0,40 evra, za dnevne uporabnike pa je na voljo mesečna parkirna kartica po ceni 18 evrov na mesec. Prvo parkirišče stoji med banko in pošto, drugo pa ob Barletovi cesti pri Sparu. V času analiz zasedenost teh parkirišč nikoli ni presegla 50 odstotkov,« so poudarili na medvoški občini, kjer prebivalcem sosednjih občin priporočajo uporabo parkirišča P+R v Stanežičah, od koder lahko pot nadaljujejo z javnim potniškim prometom.

Priporočamo