Nedavno je prišla v javnost vseevropska raziskava o vplivu avtomobilov na življenje v mestu, ki so jo izvedli v švedskem Univerzitetnem centru za trajnostne študije. Dejstva so takšna: promet je drugi največji (in rastoči) vzrok onesnaženja v Evropi, je največji krivec za smrt otrok, glavni razlog za stresni mestni hrup in onesnaženje zraka ter glavni razlog za večanje razkoraka med revnimi in bogatimi meščani.

Pokopati je treba iluzije o rešitvi okolja z električnimi avtomobili, ugotavljajo raziskovalci. Ne le da so zaradi cene običajnim prebivalcem nedostopni, njihov prihranek emisij je na veliko prehitel povečan nakup tako imenovanih SUV, ki na svetovni ravni povzročijo več onesnaženja kot težka industrija. Najpremožnejši del prebivalstva se vozi štirikrat več kot povprečni ljudje, bogati torej zastrupljajo revnejše, ki veliko bolj občutijo posledice onesnaženja. Kako zaustaviti in zmanjšati mestni promet? Na voljo je izredno veliko načinov. Izjemno učinkovit ukrep je na primer pionirski londonski, uveden davnega leta 2003: plačilo petih, danes petnajstih funtov dnevne takse za nerezidente. Promet se je zmanjšal za 33 odstotkov, 80 odstotkov tega denarja namenjajo izboljšanju javnega prometa. Londonu so sledili Milano, Stockholm, delno Rim … Pazite, govorimo o milijonskih mestih, za katera so vsi trdili, da so prevelika za take ukrepe. In ja, bili so protesti. Potem so se vsi navadili, življenje pa je postalo lepše. Še bolj učinkovit je prijem Utrechta: lokalne oblasti in zasebna podjetja so skupaj zagotovili brezplačen javni transport, kombiniran z zasebnimi avtobusi, ki vozijo do delovnih mest. Rezultat: 37-odstotno zmanjšanje avtomobilskega prometa.

Mogoče nima smisla naštevati naprej, ker vam je že vse jasno. Mestno življenje se da na številne načine narediti znosnejše, zrak se da izboljšati. A za to mora v županstvu sedeti ekipa, ki živi v 21. stoletju, v gosto naseljeni soseski in se vozi v službo z avtobusom. V županstvu mora sedeti ekipa, ki razume odgovornost: zaradi njihove ignorance ljudje iz leta v leto živijo v bolj grozljivih klimatskih razmerah, Ljubljana je pozimi že popolnoma »nedihljiva«, poleti pa so gosto pozidani konci kot Sahara. Vsak dan slabše je. V županstvu smrčijo ljudje, ki ne verjamejo znanosti, ne verjamejo dr. Lučki Kajfež in ne statistkam o pljučnih boleznih. Neverjetno, ne verjamejo niti svojemu nosu, ki jim pravi, da to, kar dihajo, smrdi. Verjamejo pa šarmantnemu brnenju dragega avtomobila. x