»V Kranjski Gori je pritisk na prostor zelo velik in veliko tudi kršitev gradbene zakonodaje. Primer zlorabe je gradnja aparthotelov, ki se po pridobljenem uporabnem dovoljenju spremenijo v stanovanjski blok. Namesto da bi se v objektu izvajala poslovna dejavnost, se apartmaji prodajo za sekundarna stanovanja. Takih primerov je kar nekaj,« nam je pojasnila županja Kranjske Gore Henrika Zupan. Med tovrstnimi gradnjami sta denimo stavba na smučišču, ki se je je prijelo ime Lesnina, pa nekdanji hotel Slavec.
»Problem, ki se počasi z Bleda širi v sosednje občine, je, da mnogi investitorji ne upoštevajo določil občinskih prostorskih načrtov (OPN), temveč delajo 'po svoje'. Ne iščejo več niti gradbenih niti uporabnih dovoljenj,« pa pravi blejski župan Anton Mežan in dodaja, da sankcij pristojnih državnih inšpekcij na terenu skoraj ni. »V skoraj vsaki ulici bi lahko našli takšne primere. Posledica je razvrednotenje prostora, zaparkirani dovozi in ulice zaradi pomanjkanja parkirišč pri oddajalcih sob in apartmajev, kršenje nočnega reda in miru predvsem na lokacijah, kjer lastniki ne živijo v nepremičnini, ki jo oddajajo. Vse skupaj vodi do nelojalne konkurence, saj nekdo, ki se pri gradnji drži črke zakona, ne more potem 'pod ceno' oddajati namestitve, medtem ko si nekdo, ki je preko zime preuredil garažo v apartma brez dovoljenj, lahko privošči nižjo ceno,« nam je opisal Mežan, ki meni, da potrebujemo več spoštovanja do kraja, tako s strani investitorjev kot turistov.
Zlorabe, ki jih opazijo ali pa na njih opozorijo občani, z občin posredujejo gradbeni inšpekciji. Tam so nam na naše vprašanje, koliko tovrstnih prijav prejmejo iz občin Kranjska Gora, Bled in Bohinj, odgovorili, da pobud za izvedbo inšpekcijskih postopkov ne evidentirajo tako oziroma jih ne shranjujejo po občinah, inšpektor pa je po zakonu tudi »dolžan varovati tajnost vira prijave in drugih informacij, na podlagi katerih opravlja inšpekcijski nadzor«.
Prijava je le obvestilo
o sumu kršitve
Prijava po zakonu o inšpekcijskem nadzoru tudi nima statusa zahteve za uvedbo inšpekcijskega postopka. »Gre le za obvestilo o sumu morebitne kršitve, na podlagi katere lahko inšpektor uvede inšpekcijski postopek po uradni dolžnosti – zaradi varstva javne koristi,« so nam pojasnili na gradbenem inšpektoratu in dodali, da glede na to, da inšpektorat prejme več pobud za izvedbo inšpekcijskega nadzora, kot jih lahko preveri v sorazmerno kratkem času, prijave obravnava po metodologiji, ki jo je izdelal za razvrščanje prijav. Prednost imajo prijave, iz katerih je mogoče razbrati, da je ogroženo zdravje in življenje ljudi, javna varnost ali premoženje večje vrednosti.
Župani sicer razumejo, da inšpektorjev primanjkuje, prepričani pa so, da bi že nekaj izvedenih nadzorov in izdanih odločb delovalo preventivno. »Predvsem od leta 2015 se na terenu praktično ni zgodilo skorajda nič, kar bi omejilo ali vsaj opozorilo tiste, ki gredo povsem preko zakonodaje, da morajo preveriti, kaj sploh lahko gradijo, in da je treba za vsako stvar imeti gradbeno in na koncu tudi uporabno dovoljenje,« je na koordinaciji opozoril Mežan.
Regijski koordinaciji inšpektorjev in inšpekcijskemu svetu bodo zato župani poslali konkreten predlog, da bi takoj na začetku drugega leta opravili usmerjene nadzore na območju posameznih občin. Tako bi inšpektorji različnih področij opravili skupen nadzor in ugotavljali več kršitev, pri čemer tudi ne bi bilo pomislekov glede pristojnosti.
Na koordinaciji je bila prisotna tudi vršilka dolžnosti glavnega inšpektorja inšpektorata za naravne vire in prostor Martina Gašperlin, ki je po sestanku z župani povedala, da bi veljalo premisliti, kakšen bi bil preventivni učinek takšnega nadzora oziroma nadzorov, ki bi jih bilo treba seveda pametno izpeljati. Njihove izvedbe še ni mogla obljubiti.
