Na twitterju se je v začetku preteklega tedna, ko je ogorčena uporabnica družbenega omrežja objavila fotografijo računa iz lekarne, razplamtela burna debata o zaračunavanju takse za izdajo zdravil brez recepta in ostalega blaga v času dežurstva. Gorenjka je v nedeljo dopoldne, ko je začutila prve znake prehlada, lekarno na Jesenicah obiskala zaradi nakupa aspirina, ob znesku 7,71 evra pa so ji v lekarni, ki sodi v skupino Gorenjskih lekarn, zaračunali še 1,57 evra takse za izdajo zdravila v času dežurstva. Doplačilo je označila kot požrešno odiranje kupcev, izkoriščanje njihove zdravstvene stiske in kovanje dobička lekarn.

V Gorenjskih lekarnah pojasnjujejo, da morajo farmacevti po zakonu v dežurni lekarni izdajati zdravila na recept, predpisan istega dne ali z oznako nujno, seveda pa pomagajo tudi v drugih primerih, pri čemer se za izdajo zdravil brez recepta in ostalega blaga v času dežurne službe zaračunava taksa. Ta se v skladu s cenikom obračuna za vsak izdani kos. »Takso že vsa leta zaračunavamo zato, ker želimo preprečiti nenujne nakupe. Teh je namreč v času lekarniške dežurne službe čedalje več, enako kot to velja za celoten zdravstveni sistem, pa tudi v lekarnah vse pogosteje primanjkuje kadra,« je jasna direktorica Gorenjskih lekarn Romana Rakovec. Poudarila je, da lekarniška dežurna služba ni 24 ur odprta lekarna, ampak gre za 24-urno dosegljivost nujnih zdravil, ki se izdajajo na dežurnem okencu v sicer zaprti lekarni.

»Nujno« si različno razlagamo

Na Gorenjskem so ob nedeljah in praznikih čez dan na voljo tri dežurne lekarne: v Škofji Loki, Kranju in na Jesenicah. Ponoči je odprta le lekarna v Kranju na Bleiweisovi cesti, medtem ko je ambulant nujne medicinske pomoči (NMP) veliko. »Pacienti prihajajo v naše dežurne lekarne tudi iz okoliških krajev, denimo iz Kamnika, Medvod in tudi iz Ljubljane. V lekarnah se zelo trudimo izvajati vse, kar je naša naloga: zadostiti potrebam pacientov in pomagati pri reševanju vseh nujnih situacij. Pod 'nujno' si pri nas razlagamo še kaj drugega, kot je izdaja zdravil, predpisanih v ambulantah nujne medicinske pomoči, predvsem so to analgetiki za akutne težave, obvezilni in sanitetni material. Nikakor pa se ne moremo v tem času ukvarjati s prodajo nenujnih storitev ali z izdajo zdravil, za katera imajo pacienti recept že dlje časa, a v rednem odpiralnem času niso našli časa za obisk lekarne. Predvsem to ni pošteno do vseh, ki so zdravstveno prizadeti in zdravila nujno potrebujejo, a morajo nanje čakati v vrsti, ker nekateri kupujejo kozmetiko ali prehranska dopolnila,« je pojasnila Rakovčeva.

Dodala je, da mora farmacevt v času dežurne službe občasno zdravila tudi magistralno pripraviti, zato situacija, ko ni nikogar na dežurnem okencu, še ne pomeni, da takrat ni dela. »Prosimo in apeliramo na vse, da se nenujni nakupi v lekarnah opravijo v rednem odpiralnem času. Tudi ob sobotah popoldne imamo redno odprti naši lekarni v trgovskem centru Qlandia v Kranju in v Lescah. Poleg teh sta ob sobotah popoldne na Gorenjskem dežurni še lekarna na Bleiweisovi v Kranju in Zlatorog na Bledu,« je še poudarila Romana Rakovec in dodala, da naj dežurne lekarne ostanejo mesto za prevzem nujnih zdravil, saj bomo s tem vsi prispevali k racionalnim rešitvam zdravstvenih težav vseh, ki jih v tem času potrebujejo, hkrati pa bomo razbremenili delo dežurnim farmacevtom.

Nekatere lekarne brez zaračunavanja taks

V naši državi, kjer na primarni ravni deluje 350 lekarn in 27 bolnišničnih lekarn, se lekarne, ki opravljajo dežurno službo, različno odločajo glede zaračunavanja doplačil za nenujne storitve. »Takso zaračunava več dežurnih lekarn v Sloveniji. S podatkom Lekarniška zbornica ne razpolaga, lahko povemo le, da je v Sloveniji dvanajst lekarn, ki zagotavljajo 24-urno neprekinjeno dežurno službo, veliko lekarn pa zagotavlja dežurno službo v manjšem obsegu, denimo v nedeljo dopoldan,« je pojasnila predsednica Lekarniške zbornice Slovenije mag. Darja Potočnik Benčič. Kot je poudarila, je zaračunavanje takse avtonomna poslovna odločitev javnega zavoda ali zasebnega izvajalca s koncesijo.

»Lekarniška zbornica Slovenije je leta 1996 sprejela izhodišča za izračun takse in jih revidirala v letih 2007 in 2013, konkretno višino takse pa izračuna vsak izvajalec sam. Uvedba takse je sledila predvsem namenu, da se v času dežurne službe omogoči nemoten in čim hitrejši dostop do zdravil bolnim osebam oziroma njihovim skrbnikom. Dežurni magister farmacije namreč ne more predvideti, kdo od čakajočih je tisti, ki je upravičen do storitev dežurne službe, in kdo ne,« je pojasnila Potočnik-Benčičeva in opomnila na nekaj ekstremnih primerov iz svojih osebnih izkušenj, ko v dežurni službi ljudje kupujejo kreme za zaščito pred soncem ali pa ovratnice proti bolham za pse in mačke.

»Veliko je primerov, ko v času dežurne službe zdravila, predpisana na obnovljiv recept, dvigujejo kronični bolniki. Čeprav je farmacevt dolžan izdati zdravilo, ki je predpisano istega dne in označeno z oznako nujno, tudi omenjenim bolnikom praviloma izdajo zdravila. Tudi pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja med nujno zdravljenje vključujejo zdravila, predpisana na recept. V tem času pa lahko v vrsti pred dežurno lekarno čaka mamica z bolnim otrokom z receptom za antibiotik in analgetik,« je še dodala predsednica Lekarniške zbornice Slovenije.