Center za preventivno arheologijo Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije bo predvidoma septembra letos začel arheološka izkopavanja na delu zemljišča, predvidenega za gradnjo nove Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK II). Center za preventivno arheologijo bo zagotovil tudi vsa spremljevalna dela, kot na primer strojni izkop zemlje, tehnično varovanje izkopnih polj, morebitno varovanje infrastrukturnih vodov in podobno.
Arheološka izkopavanja, ki bodo potekala na približno 600 kvadratnih metrih površin, naj bi se končala še letos, so povedali na zavodu za varstvo kulturne dediščine. Gre za površine, ki v času prejšnjih raziskav niso bile dostopne arheologom, so še pojasnili. Spomnimo, arheološka izkopavanja na velikem delu zemljišča za NUK II so potekala že v devetdesetih letih in nato leta 2008. Zavod je v kulturnovarstvenih pogojih državi predpisal, da mora elemente rimske Emone vključiti v osrednji prostor knjižnice in smiselno povezati zunanji prostor z javnim programom v bodoči knjižnici.
Gradnjo bi financirali s krediti razvojnih bank
Čeprav ima ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije že od letošnjega februarja v rokah pravnomočno gradbeno dovoljenje za NUK II, je precej nehvaležno napovedovati začetek gradnje. Ministrstvo je minuli mesec sporočilo, da bodo javno naročilo za izbor izvajalca objavili po zaključku priprave projektne dokumentacije za izvedbo, kar pomeni, da bi se postopek javnega naročanja po najboljšem scenariju začel v začetku prihodnjega leta. A kot je razvidno iz odgovora vlade na poslansko vprašanje Damijana Zrima (SD), je začetek gradnje povezan predvsem s tem, ali bo država našla denar.
Gradnja NUK II je skupaj z opremo ocenjena na več kot 100 milijonov evrov, a trenutno je v proračunu projektu namenjenih le nekaj več kot 1,3 milijona evrov. Ta denar naj bi ministrstvo porabilo za izdelavo investicijske dokumentacije in dokumentacije za izvedbo, dokumentacije za izvedbo javnega naročila, izdelavo ocene vpliva gradnje NUK II na Unescovo dediščino, izvedbo arheoloških raziskav ter izvedbo dveh črpalnih in dveh ponikovalnih vrtin za toplotno črpalko, s katero se bo objekt ogreval oziroma hladil.
»Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije poskuša za zagotovitev finančnih virov za gradnjo NUK II pridobiti neposredna posojila evropskih razvojnih bank, kot je Evropska investicijska banka,« je vlada pojasnjevala Zrimu. Ob obisku Nacionalne in univerzitetne knjižnice sta minister Igor Papič in premier Robert Golob novembra lani sicer napovedala, da bodo gradnjo NUK II financirali s povratnimi sredstvi načrta za okrevanje in odpornost, a je zdaj že jasno, da NUK II tega denarja ne bo videl.
Denarja iz sredstev za okrevanje in odpornost za NUK II ne bo
Na ministrstvu nam pred približno enim mesecem niso pojasnili, zakaj so se odpovedali uporabi povratnih sredstev. Odgovor vlade pa razkriva, da bi projekt NUK II za pridobitev sredstev za okrevanje in odpornost moral izpolnjevati strožje kriterije glede energetske učinkovitosti stavb. Čeprav naj bi bil NUK II energetsko varčen in bo omogočal večjo rabo energije iz obnovljivih virov (z izvedbo toplotne črpalke), pa ne bo dosegal vseh kriterijev, predpisanih za gradnjo energetsko učinkovitih stavb v skladu s cilji načrta za okrevanje in odpornost, je zapisala vlada. Pojasnili so, da vsem kriterijem ne morejo ugoditi zaradi specifičnih zahtev lokacije. In sicer so pri snovanju NUK II morali upoštevati določila občinskega prostorskega načrta, arheološke ostanke Emone in spomeniško varstvo Plečnikove dediščine, ki je uvrščena na Unescov seznam svetovne dediščine. Navedli so na primer, da kulturnovarstvene smernice za NUK II ne dovoljujejo namestitve fotovoltaičnih elementov na strehi in fasadi objekta.
