Ljubljanski župan Zoran Janković je razkril, da je občina prejšnji teden naročila cenitev vrednosti parcel, na katerih stoji Plečnikov stadion, čeprav sama ni lastnica nobene od teh parcel. Po županovih besedah so to storili zato, da bi ključnim odločevalcem o usodi Plečnikovega stadiona – ministrici za kulturo Asti Vrečko in poslovnežu Jožetu Pečečniku – pomagali, da se usedejo in najdejo skupni jezik glede usode stadiona. Napovedal je, da bo cenitev poslal tudi Olimpijskemu komiteju Slovenije, ki je poleg občine in Pečečnikove družbe Elektronček tretji družbenik pri projektu Bežigrajski športni park. Ta trenutno miruje, ker ministrstvo za naravne vire in prostor projektu ni izdalo gradbenega dovoljenja, skupna družba pa se je zaradi zavrnitve obrnila na upravno sodišče. Olimpijski komite je bil pred ustanovitvijo skupne projektne družbe lastnik velikega dela tamkajšnjih nepremičnin.
Pečečnik je ministrstvu pred časom postavil rok, da do 1. novembra poda zavezujočo ponudbo za nakup stadiona. Čeprav ministrstvo tega roka ni upoštevalo, so nam v začetku novembra pojasnili, da pogovori še vedno potekajo »v smeri iskanja možnosti odkupa bežigrajskega stadiona« in da so naročili novo cenitev ključnih nepremičnin. Janković je včeraj dejal, da se je po poročanju nekaterih medijev zataknilo zaradi razlike med Pečečnikovo cenitvijo in cenitvijo ministrstva. Povzel je, da naj bi Pečečnikova cenitev znaša 18,6 milijona evrov, cenitev ministrstva pa 11,6 ali 11,8 milijona evrov. Ali je zadnja cenitev nepremičnin res že zaključena in se vrti okoli slabih dvanajst milijonov evrov, smo želeli preveriti na ministrstvu za kulturo, vendar njihovega odgovora včeraj nismo prejeli. Zanimalo nas je tudi, kako Pečečnik in ministrstvo komentirata potezo občine, a tudi ta odgovora še čakamo.
Janković želi, da se saga s Plečnikovim stadionom konča
»Želimo, da se ta saga konča,« je dejal Janković. »Če se bo podaljševalo še deset let, to pomeni, da bo stadion dejansko dokončno propadel.« Do podobnih ugotovitev je prišel tudi restavratorski center Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki je pripravil novelacijo konservatorskega načrta za Plečnikov stadion. Po natančnem pregledu stadiona so ugotovili, da se zaradi dotrajanosti, načetosti materiala in pomanjkljivega vzdrževanja stanje hitro slabša. Če je cilj ohraniti stadion v izvirni obliki, bi bil po mnenju strokovnjakov restavratorskega centra nujno potreben čimprejšnji začetek prenove ali pa vsaj dodatna zaščita varovanih elementov stadiona.
Spomnimo, restavratorski center je v novelaciji konservatorskega načrta zapisal, da je 53 odstotkov Plečnikovega stadiona dobro ohranjenega, slabo ohranjenega, neohranjenega ali celo uničenega pa okoli 47 odstotkov. Omenjeni dokument je razkril okvirno ceno morebitne prenove stadiona v njegovi prvotni arhitekturni zasnovi. Brez davka na dodano vrednost in stroškov, kot so pridobivanje dovoljenj za uporabo javnih površin oziroma zaporo ceste ter stroški vzpostavitve gradbišča, bi prenova stala nekaj manj kot 2,1 milijona evrov. Ob tej oceni pa so opozorili, da lahko pri prenovi določenih elementov, ki obsegajo veliko količino, kot je denimo opečnati obodni zid ali pa denimo tribune, že manjša sprememba sanacijskih posegov znatno spremeni končni znesek.
Če bo država res odkupila stadion, je nadaljnja vloga občine pri tem projektu še nejasna. Janković je omenil, da so na oktobrskem sestanku pri premierju Robertu Golobu debatirali o možnosti, da bi občina sodelovala kot upravljalka stadiona. »Če ima ministrstvo za kulturo željo, da se Plečnikov stadion ohrani v prvotni obliki, bi bilo dobro, da ga kupi,« je prepričan Janković. V tem primeru bi se država lahko začela resno pogovarjali z občino o obnovi. Po končani obnovi župan Plečnikov stadion primarno vidi kot športno pa tudi kulturno prizorišče. Če pa bi ministrstvo opustilo namero odkupiti stadion, po Jankovićevem mnenju država Pečečniku mora dopustiti izvedbo načrtovanega projekta Bežigrajski športni park. Druge rešitve za stadion Janković ne vidi.
