Mestna občina Ljubljana je najela cenilca Tomaža Simrajha, da oceni vrednost nepremičnin, na katerih stoji Plečnikov stadion, ki je zavarovan kot kulturni spomenik državnega pomena. Simrajh je ocenil, da je stadion vreden 18,1 milijona evrov brez davkov, je razkril župan Zoran Janković. Ob tem je poudaril, da so za cenitev izbrali strokovnjaka, ki za občino še ni delal, da bi s tem preprečili očitke o tem, da so kakor koli vplivali na rezultat cenitve.
Janković je cenitev poslal tako ministrici za kulturo Asti Vrečko kot direktorju družbe Bežigrajski športni park Jožetu Pečečniku, ki sta že dalj časa v pogovorih o morebitnem državnem odkupu Plečnikovega stadiona. »Glede na informacije, da se cenitvi bežigrajskega stadiona, ki sta ju naročila, precej razlikujeta v ocenjeni vrednosti, smo se na Mestni občini Ljubljana odločili, da tudi mi naročimo cenitev objekta z namenom, da se čim hitreje uskladi vrednost za nakup ali prodajo stadiona,« je Janković zapisal v dopisu Vrečkovi in Pečečniku. Pozval ju je, da naj občinsko cenitev vzameta kot korak k čimprejšnji rešitvi problema.
Pečečnik je že pred časom dejal, da bi stadion prodal za 18,6 milijona evrov. Ministrstvo za kulturo pa je nedavno naročilo cenitev bežigrajskega stadiona, ki je pokazala, da naj bi bil stadion vreden 11,7 milijona evrov, so sporočili z ministrstva. Razlika med Pečečnikovo oceno in oceno ministrstva je torej skoraj sedem milijonov. Občinska cenitev pa se je približala Pečečnikovi oceni.
Kako (če sploh) bo občinska cenitev vplivala na odločanje ministrstva za kulturo, tam niso komentirali. Potrdili so zgolj: »Seznanjeni smo s cenitvama, ki sta ju naročila solastnika podjetja Bežigrajski športni park, ki je lastnik stadiona, torej Mestna občina Ljubljana in poslovnež gospod Joc Pečečnik. Pogovori o možnosti odkupa bežigrajskega stadiona s strani države še potekajo.« Pečečnik cenitve ministrstva in občine ni komentiral.
Bežigrajski športni park
čaka še dve odločitvi sodišč
Čeprav je Mestna občina Ljubljana poleg Pečečnikove družbe in Olimpijskega komiteja Slovenije solastnica družbe Bežigrajski športni park, pa pred ustanovitvijo omenjene skupne družbe ni bila lastnica zemljišč, na katerih dejansko stoji stadion. Bila je lastnica dveh parcel severno in južno od stadiona. Projekt Bežigrajskega športnega parka je na severni parceli, ki leži med stadionom in Koroško ulico, načrtoval gradnjo treh poslovnih objektov, na južni, ki leži v kotu Samove in Vodovodne ulice, pa stolpnice.
Spomnimo, parcelo ob Koroški ulici je višje sodišče pravnomočno dosodilo etažnim lastnikom Fondovih blokov. Tudi zaradi te spremembe lastništva je ministrstvo za naravne vire in prostor Bežigrajskemu športnemu parku zavrnilo izdajo gradbenega dovoljenja za načrtovane objekte na območju Plečnikovega stadiona. Zavrnitev prostorskega ministrstva in pogajanja z državo o nakupu stadiona pa še ne pomenijo nujno, da je trojica družbenikov Bežigrajskega športnega parka povsem opustila idejo o gradnji istoimenskega projekta. Janković je opomnil, da se je skupna družba zaradi zavrnitve ministrstva za naravne vire in prostor obrnila na upravno sodišče, zaradi zemljišča pri Fondovih blokih pa na vrhovnem sodišču poteka revizija. Obe odločitvi sodišč družbeniki še čakajo.
